Več kot 1000 zračnih napadov, 400 kopenskih vdorov in približno 400 kvadratnih kilometrov okupiranega sirskega ozemlja. To je statistika izraelskih posegov v Siriji po padcu Bašarja Al Asada decembra 2024. Izraelska vlada nikoli ni skrivala, da ne zaupa novemu predsedniku Ahmedu Al Šari zaradi njegove preteklosti v Al Kajdi. Mnenja niso spremenili niti, ko so odnose s Sirijo normalizirale ZDA in Evropska unija. Zato zadnji napad na opuščeno letališko oporišče Abu Al Duhur, ki je od Turčije oddaljeno le 70 kilometrov, ne bi smel biti presenečenje. Že prej je Izrael napadel vojaška letališča v Siriji (Tijas, Palmira in Hama). Vsakič je do tega prišlo po poročilih, da so si jih ogledali turški predstavniki.

Izrael noče turških oporišč v Siriji

Letališče Abu Al Duhur z dvema letališkima stezama, ki ni bilo v uporabi vse od začetka državljanske vojne – lep čas so ga zavzemali uporniki – je čez noč poglobilo napetosti med Izraelom, Sirijo in Turčijo. Izrael je namreč sumil, da hoče Turčija letališko oporišče preurediti za lastno uporabo. Tam se je res pred časom mudila ekipa turškega obrambnega ministrstva, a zato, da bi Siriji svetovala in pomagala pri obnovi letališkega oporišča. »Ne bomo dopustili, da se turška vojaška utrdba širi proti jugu, saj nam to predstavlja grožnjo,« je po izraelskih napadih na Abu Al Duhur vztrajal Benjamin Netanjahu. Dejansko bi turška oporišča in morebiti vzpostavljena protizračna obramba pomenili, da bi Izrael imel zmanjšano svobodo napadanja na cilje v Siriji.

Izrael in Turčija sta si v laseh že vse od vojne v Gazi, po prihodu Al Šare na oblast pa točka meddržavnih razhajanj postaja tudi Sirija. Izraelu gre namreč močno v nos vse tesnejše obrambno sodelovanje med državama. Lani poleti sklenjeni obrambni sporazum med Turčijo in Sirijo predvideva turško pomoč pri gradnji in reorganizaciji sirske vojske in usposabljanju sirskih vojakov v različnih načinih bojevanja ter z dobavo orožarskih sistemov. Čeprav Turčija v pogajanjih za sklenitev obrambnega sporazuma ni skrivala želje po svojih oporiščih v Siriji, se o tem Ankara in Damask slednjič nista dogovorila. A da ne bi prišlo do vzpostavitve turških oporišč v Siriji, je ena od izraelskih rdečih črt. Prav tako Izrael nasprotuje sirski vojaški prisotnosti na jugu države in ohranjanju vpliva Irana v Siriji. Vsaj z izpolnjevanjem slednjega pogoja Al Šara nima težav.

Erdogan na
Netanjahujevem plakatu

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je ocenil, da turški predsednik Recep Tayyip Erdogan vleče Turčijo v nevarne avanture v Siriji in da njegova država ne bo dopustila, da bi kateri koli subjekt ogrožal njeno varnost. Iz Ankare so te obtožbe zavrnili in nasprotno mednarodno skupnost pozvali, naj sprejme odločnejše korake glede izraelskih napadov na sosednje države, ki so postali kar samoumevni.

Da ne bi prišlo do vzpostavitve turških oporišč v Siriji, je ena od izraelskih rdečih črt. Prav tako Izrael nasprotuje sirski vojaški prisotnosti na jugu države in ohranjanju iranskega vpliva v Siriji.

Ob jasnem pošiljanju izraelskega sporočila Turčiji, da ima njeno sodelovanje s Sirijo svoje meje, pa izraelski napad malce diši tudi po izraelski predvolilni kampanji. Recep Tayyip Erdogan se je namreč znašel na Netanjahujevem predvolilnem plakatu ob boku iranskega verskega voditelja Modžtabe Hameneja, generalnega sekretarja Hezbolaha Naima Kasima in župana New Yorka Zohrana Mamdanija, ki je na glas razmišljal o Netanjahujevi aretaciji ob obisku New Yorka in generalne skupščine OZN. Kaj imajo torej vsi ti voditelji skupnega? Nobeden noče, da bi Netanjahu zmagal. Tako vsaj trdi Netanjahujev volilni štab. Da je do napada na opuščeno sirsko oporišče prišlo le nekaj dni zatem, ko je Turčija s Savdsko Arabijo in Pakistanom sklenila nov obrambni pakt, Netanjahuju služi kot dokaz, da bo storil vse za varnost Izraela. Hkrati pa je napad povzročil še večje napetosti v regiji. Iz Ankare so sporočili, da ne bodo prekinili bratske pomoči Siriji, ki je namenjena vzpostavljanju bratske enotnosti nacije.

Vsaj glede večje enotnosti je bil v petek velik dan za Sirijo. Prokurdske sirske demokratične sile (SDF) ter kurdska uprava so namreč zaključile integracijo v sirsko državno upravo. »Faza vključevanja vojaških, varnostnih in upravnih institucij v nacionalne državne institucije je zaključena in končana,« je sporočil poveljnik SDF Mazlum Abdi

Priporočamo