Po poročanju izraelskih medijev naj bi Netanjahujeva desna stranka Likud po delnih izidih predčasnih parlamentarnih volitev z 31 poslanskimi sedeži postala najmočnejša parlamentarna stranka.
Sledi ji sredinska stranka Ješ Atid sedanjega premierja Jaira Lapida s 24 poslanci.
Prvič v zgodovini Izraela pa kaže, da bo tretje mesto s 14 poslanskimi sedeži pripadlo zavezništvu skrajne desnice, ki ga sestavljata zaveznika Netanjahuja – verska sionistična stranka Bezalela Smotricha in ultranacionalistična Stranka judovske moči Itamarja Ben-Gvira.
Pet poslanskih sedežev je osvojila leva stranka izraelskih Arabcev Hadaš-Taal.
Levičarska stranka Merec in arabska stranka Balad pa po 97 odstotkih preštetih glasov nista presegli 3,25-odstotnega praga za vstop v parlament, a sta mu blizu, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Netanjahujev blok bi tako imel 65 sedežev, kar je štiri več od potrebne večine.
Vendar bi se lahko ta rezultat pri uradnih izidih še lahko spremenil, zlasti glede na poslanske sedeže, ki jih bodo osvojile manjše stranke. Preboj strank Merec in Balad v kneset bi lahko vse spremenil, saj bi s prebojem v parlament dobili najmanj po štiri poslance.
Končni izidi volitev bodo predvidoma znani v četrtek.
Netanjahu je v nagovoru privržencem v noči po volitvah že ocenil, da so blizu veliki zmagi in napovedal oblikovanje nacionalne desničarske vlade. »Imam izkušnje, bil sem že na nekaj volitvah, počakati moramo na končne rezultate, vendar se je naša pot, pot Likuda, izkazala za pravo in smo blizu veliki zmagi,« je dejal podpornikom v Jeruzalemu.
Tudi njegov tekmec Lapid je dejal, da »dokler ni prešteta zadnja glasovnica, ni nič odločeno«.
Nekdanji član Likuda, sedanji minister za pravosodje Gideon Saar, pa je opozoril, da se Izrael pod vodstvom Netanjahuja in njegovih zaveznikov približuje »koaliciji skrajnežev«.
»Prišel je čas za povsem desno vlado. Napočil je čas, da postanemo gospodarji (...) v naši državi,« pa je danes dejal Ben-Gvir, ki je znova pozval k uporabi sile, zlasti proti Palestincem.
»Izrael je na pragu desničarske, verske in avtoritarne revolucije, katere cilj je uničiti demokratično infrastrukturo, na kateri je bila zgrajena država,« je v današnji izdaji opozoril glavni levičarski dnevnik Haaretz. »To bi lahko bil temačen dan v zgodovini Izraela,« so dodali.
Palestinski premier Mohamed Štajeh pa je danes izrazil zaskrbljenost zaradi premika Izraela v desno. Mednarodno skupnost je pozval k zaščiti Palestincev »pred agresivno izraelsko politiko, ko bodo v Izraelu na oblast prišle rasistične stranke«. Po njegovi oceni je izid volitev »naravna posledica dolgoletnega naraščanja ekstremizma in rasizma v izraelski družbi. »Nismo si delali iluzij, da bodo volitve prinesle partnerja za mir,« je dodal.
Volitve so sicer še posebej pomembne za stranke velike manjšine izraelskih Arabcev, potomcev Palestincev, ki so ob ustanovitvi Izraela leta 1948 ostali na svoji zemlji. Leta 2020 so te stranke, ki so sovražne do Netanjahujevega desničarskega bloka, osvojile rekordnih 15 sedežev, potem ko so na volitvah nastopile skupaj.
Tokrat pa so kandidirale na treh listah – zmerne islamistične stranke Raam, leve sekularne Hadaš-Taal ter nacionalistične Balad. Če katera od njih ne bo dosegla volilnega praga, bo to povečalo možnosti Netanjahuja za vrnitev na premierski položaj.
Na teh petih parlamentarnih volitvah v treh letih in pol so se sicer politiki bali, da se bo 6,8 milijona registriranih volivcev »utrudilo« in da bo volilna udeležba nizka, vendar je bila po podatkih volilne komisije 71,3-odstotna, kar je največ po letu 2015.
Volitve so potekale ob ponovnem nasilju na Zahodnem bregu, palestinskem ozemlju, ki ga je Izrael zasedel leta 1967. Izraelska vojska je danes na kontrolni točki na območju ubila Palestinca, ki je huje ranil izraelskega vojaka.
