Če pogledamo trenutno politično situacijo, imamo na eni strani antiliberalce, ki svojo moč napajajo izključno iz nasprotovanja »liberalnemu hinavstvu,« na drugi strani pa imamo te, ki se definirajo zgolj kot njihovo nasprotje. Vzemimo za primer ZDA, kjer je Joe Biden zmagal izključno zato, ker ni bil Trump. Celotna politična arena je ujeta v povratno zanko teh, ki so »proti« liberalizmu, in teh, ki so »proti-proti,« kar jo je izpraznilo vsakršne pozitivne vsebine. Vse se je skrčilo na vprašanje, ali podpiramo transgresijo proti liberalizmu ali podpiramo ostanke liberalizma.

Gotovo je odgovor na to izsiljeno alternativo tretja možnost v obliki nekakšnega levega populizma, ki bi navadnemu človeku priznaval, da ima prav, ko čuti, da trenutni sistem ne deluje njemu v prid, a bi mu obenem lahko ponudil še kaj več. Desni populizem namreč lahko ponudi le užitek ob gledanju nemočnega ogorčenja in trpljenja elit; užitek ob razpadanju zgradbe, iz katere se počuti izključenega.  Sobotna priloga Dela