V Abu Dabiju, v Združenih arabskih emiratih, so v petek potekala nesposredna mirovna pogajanja. Gre za prvo tristransko srečanje ameriške, ukrajinske in ruske delegacije po začetku vojne pred štirimi leti. Evropske države in EU niso povabljene, kar vsekakor ni dobro za Ukrajino. Že v četrtek sta se v Davosu sestala Donald Trump in Volodimir Zelenski, v Moskvi pa se je zatem, to je sredi noči, s Putinom več ur - že sedmič v zadnjem letu - pogovarjal posebni Trumpov odposlancev Steve Witkoff, ki ga je spremljal predsednikov zet Jared Kuchner.
Glavni problem ostaja
Trump je pred pogajanji v Abu Dabiju dejal, da je sporazum »precej blizu«. A to ne drži, saj je Kremelj v petek ponovil, da bo ruska vojska ustavila napade samo pod pogojem, da se ukrajinska umakne iz 5.000 kvadratnih kilometrov zahodnega Donbasa, ki ga še brani, kar je za Kijev nesprejemljivo. »Ukrajinske sile morajo zapustiti Donbas, morajo se umakniti. To je pomemben pogoj,« je dejal govornik Kremlja Dmitrij Peskov. »Brez rešitve ozemeljskega vprašanja, nima smisla upati na dogovor.« Putin se tako samo na videz zavzema za mir. Po štirih letih vojne še vedno upa, da bo ruska vojska prebila fronto. Ne zavrača pa pogajanj, ker hoče ohraniti Trumpovo naklonjenost.
Kijev pristaja na zamrznitev sedanje frontne črte in je pripravljen de facto priznati ruske osvojitve. Zaradi ameriškega pritiska pa je prav tako pripravljen ob frontni črti, tudi v zahodnem Donecku, odobriti demilitarizirano »svobodno ekonomsko cono«, ki pa bi se morala raztezati na obeh straneh sedanje frontne črte. »Tudi Rusi, ne samo Ukrajina, morajo biti pripravljeni na sklepanje kompromisov,« je dejal Zelenski, preden je v četrtek zapustil Davos.
Korak naprej je dejstvo, da sta v Abu Dabiju ukrajinska in ruska delegacija sedli za isto mizo. Na zadnjih pogajanjih v Carigradu maja 2025, ki so bila znova neuspešna, sta delegaciji sedeli vsaka v svoji sobi in med njima so posredovali Američani.
Zdaj je pomembno tudi, da obe strani predstavljajo visoke vojaške osebnosti. Rusko delegacijo vodi šef vojaških obveščevalcev Igor Kostjukov, ukrajinsko pa nekdanji šef obveščevalcev in v letih 2023-2025 obrambni minister Rustev Umerov, Tatar, ki je zdaj na čelu Sveta za nacionalno varnost in obrambo. V ukrajinski je še načelnik generalštaba Andri Hnatov. Takšna sestava delegacij daje nekaj upanja v ustavitev napadov z brezpilotniki in izstrelki na energetsko infrastrukturo. Poudariti je treba, da gre za vojno izčrpavanja, zlasti z napadi na civilno infrastrukturo, ki je daleč v zaledju fronte. Ruski napadi, ki so v četrtek zvečer na vzhodu Ukrajine zahtevali štiri življenja, tudi enega otroka, hočejo doseči, da bi Ukrajinci sredi mrzle zime ostali brez gretja, in EU je doslej poslala v Ukrajino že 9.500 agregatov.
Ukrajinski napadi na Rusijo
Rusi nedvomno manj občutijo vojno kot Ukrajinci. Še vedno pa je bilo v prvih dveh tednih januarja brez elektrike 600.000 prebivalcev ruske obmejne regije Belgorod. Tako poroča televizija Deutsche Welle, ki se opira na neodvisne ruske medije. Kot velik del Ukrajincev tudi več sto tisoč prebivalcev Rusije - menda tudi tisti v obmejni regiji Kursk – ni imelo gretja v zadnjih tednih, ko je temperatura pogosto padla 15 stopinj pod ničlo. Vsekakor prebivalci Rusije želijo konec vojne, njihovi mediji pa jim lažejo, da evropske države – drugače kot ZDA - spodbujajo Ukrajince k nadaljevanju vojne za vsako ceno in nočejo miru.
Tudi ukrajinski brezpilotniki in izstrelki vsako noč napadajo zaledje fronte, energetsko infrastrukturo, seveda na drugi strani bojne črte. Njihova tarča so sicer največkrat skladišča nafte in naftovodi. Predvsem na ta način so poceni brezpilotniki Rusiji doslej povzročili večmilijardno škodo. Skoraj ne mine noč, da v Rusiji ne bi zagorelo eno od skladišč nafte, v petek se je to zgodilo v mestu Penza, ki se nahaja 600 kilometrov severovzhodno od Ukrajine.
Prihodki ruske države, ki temeljijo predvsem na izvozu nafte, se zmanjšujejo tudi zato, ker so Američani začeli loviti ruske tankerje, ki z izvozom ruske nafte kršijo sankcije. V četrtek pa je pred alžirsko obalo francoska mornarica zajela 240 metrov dolg tanker, ki je v ruskem arktičnem pristanišču Murmansk natovoril 730.000 sodčkov surove nafte, v vrednosti 40 milijonov evrov.