Izrael je obiskal nemški kancler Friedrich Merz. V soboto ga je na letališču Bena Guriona ob Tel Avivu pričakal domači zunanji minister Gideon Sar in ga imenoval »prijatelj Izraela«. V soboto zvečer se je Merz srečal z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom, v nedeljo pa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Merz ga je takoj po zmagi na parlamentarnih volitvah februarja sicer povabil na obisk v Nemčijo, in to kljub tiralici haaškega mednarodnega kazenskega sodišča proti njemu zaradi vojnih zločinov v Gazi. Pred nekaj dnevi pa je govornik nemške vlade dejal, da to ni aktualno.
Netanjahu napoveduje drugo fazo Trumpovega načrta
Poleti je bil Merz kritičen do Izraela zaradi poslabševanja humanitarne situacije v Gazi in nenehnih operacij izraelske vojske, ki so zahtevale v enklavi v dveh letih več kot 70.000 mrtvih med Palestinci, večinoma med civilisti, tudi med otroki in ženskami. Avgusta je Nemčija tako omejila prodajo orožja Gazi. »Morali smo se odzvati, a še vedno smo na vaši strani,« je zdaj dejal Merz Netanjahuju. Konec novembra – sedem tednov po vzpostavitvi prve faze premirja 11. oktobra, tudi z osvoboditvijo 20 še živih talcev – je Nemčija odpravila omejitve pri izvozu orožja v Izrael. Premirje pa je krhko, Hamas in Izrael drug drugega skoraj ves čas obtožujeta za kršenje. Po 11. oktobru je bilo v Gazi ubitih še 360 Palestincev in trije izraelski vojaki. Tako je vprašanje, ali se bo Trumpov mirovni načrt uresničil.
Netanjahu pa je po srečanju z Merzem dejal, da namerava Izrael začeti uresničevati drugo fazo dogovora o premirju, ki jo predvideva Trumpov načrt. Druga faza naj bi bila težka zlasti zato, ker predvideva razorožitev Hamasa, ki vlada Gazi od leta 2007. Iz Hamasa so pred tem sporočili, da so pripravljeni izročiti orožje prihodnji palestinski vladi le, če se bo končala izraelska okupacija. V skladu z načrtom druge faze so tudi pripravljeni sprejeti prihod sil Združenih narodov, ki naj bi zagotovile premirje in popoln umik izraelske vojske iz Gaze, česar zdaj Netanjahu ni omenil. V Hamasu pa zavračajo mednarodne sile, ki bi imele nalogo, da razorožijo Hamas.
Premier vleče vzporednice z denacifikacijo Nemčije
Kot glavni del tretje faze načrta za Gazo Netanjahu vidi v tamkajšnji deradikalizaciji, ko bi Hamas povsem izgubil vpliv v enklavi. Za zgled je postavil denacifikacijo Nemčije. Merz je zatem dejal, da bo Nemčija pomagala pri obnovi Gaze, v kateri pa Hamas ne sme več imeti vpliva. Nemški kancler je na obisku v Izraelu pogosto poudarjal: »Izrael ima pravico do samoobrambe.« Vendarle ni pozabil reči, da Nemčija zagovarja rešitev dveh držav, ki ji vlada Benjamina Netanjahuja nasprotuje.
Merz se je tudi poklonil žrtvam holokavsta v svetovnem centru tega genocida Jad Vašem. Po tem, ko je nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno na Hitlerjev ukaz dala pobiti med pet in šest milijonov ali polovico evropskih Judov, je od druge polovice 20. stoletja demokratična Nemčija podpirala Izrael. »Biti ob strani te države je bistveni in nespremenljivi del politike, ki jo vodi Zvezna republika Nemčija, in tako bo ostalo,« je dejal Merz, ko je obiskal Izrael ob 60-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in Izraelom.
Preden je odletel v Izrael, se je Merz po telefonu pogovarjal z 90-letnim palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Kot je povedal govornik nemške vlade, ga je pozval k nujnim reformam, da bi lahko po vojni palestinske oblasti, ki imajo omejeno oblast na Zahodnem bregu, igrale konstruktivno vlogo v Gazi. Merz je tudi obsodil »veliko povečanje nasilja izraelskih priseljencev na Zahodnem bregu«. Podprl je mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pozdravil kooperativno vlogo palestinske uprave do tega načrta.
