Južna Afrika je letos izkoristila svoje predsedovanje skupini G20, da bi bolj kot kadar koli prej poudarila vključenost mladih. Proces Y20 – ustvarjen leta 2010 za vključevanje mladih v razprave G20 – je dobil nov zagon, saj ima Afrika največji delež prebivalstva, mlajšega od 30 let, na svetu, piše Radio France Internatonale.
Dogodek Y20 Južna Afrika 2025 je potekal pod geslom Mladi za globalni napredek. Cilj je bil odpreti prostor mladim voditeljem, da pomagajo oblikovati globalno agendo.
Levi Singh, 31-letni glavni koordinator pogajanj, je dejal, da bi morala biti spodbuda k sodelovanju mladih v globalnih dogodkih in politiki absolutna prednost. Dodal je, da je bila ta skupina G20 najuspešnejša doslej pri prenašanju tega sporočila.
»Ker je bilo to zadnjič, upoštevajoč bližnjo prihodnost, da je globalni jug vodil G20, smo menili, da je to edinstvena priložnost za mobilizacijo sodelovanja mladih,« je povedal za RFI.
Generacijski prepad
Po Singhovih besedah je ideja o formalnem vključevanju mladinskega vodstva v politične sisteme dobila precej več podpore na globalnem jugu kot v sedmih najbogatejših državah Severne Amerike in Evrope.
»V Afriki je danes srednja starost 19 let, medtem ko je povprečna starost afriškega voditelja – poslanca, ministra ali predsednika – med 67 in 69 let,« je pojasnil.
»Tako obstaja globok medgeneracijski prepad med večino prebivalstva in tistimi, ki so na oblasti. Na Y20 nismo pozivali k temu, da se ljudi nad 65 let preprosto odslovi, temveč k večji medgeneracijski sodelovalnosti, učenju, deljenju in delitvi moči.«
Fundacija Ichikowitz, ki izvaja letno raziskavo o stališčih mladih po Afriki, je te teme vključila v svojo najnovejšo raziskavo. African Youth Survey zbira mnenja desettisočev mladih iz 25 držav, letos s poudarkom na G20.
Poročilo kaže hitro erozijo zaupanja v demokratične institucije in odgovornost oblasti.
Medtem ko so mladi Afričani nekoč pričakovali, da bodo voditelji ustvarjali delovna mesta, reševali podnebno krizo in spodbujali inovacije, mnogi zdaj menijo, da sistem ne deluje v njihovo korist, je za RFI dejal predsednik fundacije Ivor Ichikowitz.
Raziskava je pokazala močno polarizacijo do trenutnih voditeljev. »Na zelo negativni strani je veliko anketirancev izrazilo frustracijo zaradi svoje vlade, kar vidimo na Madagaskarju, v Keniji in drugih državah po Afriki. To ni presenetljivo,« je dejal.
Mladi se upirajo
Dogodki po afriški celini v zadnjem letu to sliko le potrjujejo – od državnega udara v Gabonu do protestov generacije Z na Madagaskarju in v Maroku. Nemiri kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo mladih, ki zdaj verjamejo, da morajo prevzeti nadzor nad svojo prihodnostjo, je dejal Ichikowitz: »Nehali so se zanašati samo na vlado.«
Podnebne spremembe so postale ključno vprašanje, saj med mladimi narašča okoljska ozaveščenost – in s tem tudi frustracije. »Med anketiranci je jasno spoznanje, da je to realnost, ki so jo ustvarile najbolj industrializirane države – Afrika pa nosi največje posledice,« je povedal.
Mladi verjamejo, da Afrika ima sredstva za reševanje težave, hkrati pa se zavedajo, da bo zaščita okolja zahtevala velike žrtve, ki lahko omejijo razvoj in gospodarske priložnosti. »Afrika za to realnost ni pravično kompenzirana,« je dodal.
Ena od ključnih ugotovitev, ki se je ves čas pojavljala v delovnih skupinah Y20, je jasna, pravi Singh: »Mladi, zlasti tisti z globalnega juga, so utrujeni od tega, da jih oblikovalci politik in svetovni voditelji nenehno predstavljajo kot problem, ki ga je treba rešiti – namesto kot potencial, ki zahteva naložbe in načrtovanje.«
