Nemčija namerava v prihodnjih treh letih pripraviti svojo vojsko, da bo v primeru ruskega napada na eno od držav članic Nata lahko branila njeno ozemlje. To je zdaj izjavila odgovorna za nabavo vojaškega materiala v nemški vojski. »Vse, kar je potrebno za obrambo države, mora biti nared do leta 2028,« je v pogovoru za dnevnik Tagesspiegel dejala Annette Lehnigk - Emden, predsednica zveznega urada za oboroževanje in informacijsko tehnologijo nemške vojske.
Generalni inšpektor nemške vojske Carsten Breuer je pred enim tednom ocenil, da bi Rusija lahko leta 2029 »izvedla napad velikih razsežnosti na ozemlje Nata«. Lehnigk-Emdnova je prepričana, da bo zaradi velikega vladnega financiranja mogoče vojsko dobro in zadostno opremiti do leta 2028. Torej bi imeli vojaki dovolj časa, da se do leta 2029 izurijo z novo opremo.
Nemška obrambna politika se povsem spreminja
Za Tagesspiegel je dejala, da ima prednost težka oborožitev, in sicer »tanki skyranger, ki so namenjeni protizračni obrambi, in oklepna transportna vozila fuchs«, obakrat gre za nemške proizvode. Prav tako bo nemška vojska sklenila dodatne pogodbe o proizvodnji odličnih nemških bojnih tankov leopard 2, ki lahko streljajo tudi, ko drvijo s polno hitrostjo, zaradi česar so boljši od ruskih T-90, v primerjavi z ameriškimi abramsi pa so mobilnejši. Nemški generali zahtevajo tudi, da se v veliki meri prazna skladišča napolnijo s strelivom in da se hitreje proizvajajo izstrelki dolgega dometa. Treba pa bo tudi proizvajati brezpilotnike. Najbrž ni naključje, da vsega tega primanjkuje Ukrajini v vojni z Rusijo.
Nemška obrambna politika se tako povsem spreminja. Po obdobju nacizma je Nemčija, do leta 1990 zahodna, svojo varnost zaupala ZDA, ki pa so glede tega pod Trumpom postale nezanesljive. Spremenil se je ameriški odnos do Evrope in ZDA. Pravzaprav je že prejšnji kancler Olaf Scholz 27. februarja 2022, torej samo tri dni po Putinovem napadu na Ukrajino, napovedal povečanje obrambnega proračuna na 100 milijard evrov, s čimer je lani Nemčija, ki je imela pred tem zelo slabo financirano vojsko, postala četrta na svetu po izdatkih za obrambo. Pred njo so samo še ZDA, Kitajska in Rusija. Sicer teh sto milijard pomeni že več kot dva odstotka nemškega BDP.
Krščanski demokrat Merz, ki je v koaliciji s socialdemokrati, pa po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo namerava v bran miru in zahodnim svoboščinam še bolj povišati stroške za nemško vojsko. Iz nje hoče narediti »najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi«, čeprav se bo Nemčija zato čezmerno zadolžila.
Joschka Fischer podpira vlado
S povišanimi izdatki za vojsko se strinja 70 odstotkov Nemcev, tudi nekdanji pacifist, voditelj Zelenih in nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki je zdaj za Spiegel dejal: »Svet se je povsem spremenil. Donald Trump se je vrnil, Evropa je povsem sama, najodločilnejši pa je ruski napad na Ukrajino, torej vrnitev nasilja, vojne v evropski sistem držav.« Dejal je: »Da bi zagotovili mir, moramo biti pripravljeni na najhujše.« In še: »Brez Nemčije se Evropa ne more braniti.« Zdaj se zavzema tudi za obvezno služenje vojaškega roka, ki mu je nekoč nasprotoval.
Desničar Merz ima torej podporo levičarja Fischerja pri namerah, da do leta 2029 poveča obrambne izdatke na 3,5 odstotka BDP, še dodatnih 1,5 odstotka pa za infrastrukturo, kar bi skupno zneslo 215 milijard evrov. Velika večina evropskih vlad je navdušena nad tem, da namerava Nemčija na tak način skrbeti za evropsko varnost v času Putinove vojne v Ukrajini in Trumpove neodgovorne politike.
