Nemška vlada je sprejela odločitev o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z majhnim pacifiškim otokom Niue, ki leži približno 2400 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik vlade Stefan Kornelius, gre za pomemben signal poglabljanja sodelovanja s tako imenovano »modro celino«.
Partnerstvo v boju proti podnebnim spremembam
Pacifiške otoške države, združene v »Pacifiški otoški forum«, so za Nemčijo ključne partnerice, predvsem na področju podnebne politike. »Sodelovanje želimo utrditi in poglobiti. K temu prispevata mednarodnopravno priznanje Niueja in vzpostavitev diplomatskih odnosov,« so sporočili iz Berlina.
Otok, ki je po površini (261 km²) primerljiv s hrvaško Korčulo, je bil do leta 1974 pod upravo Nove Zelandije, s katero ohranja tesne vezi, njegovi prebivalci pa so novozelandski državljani. Čeprav Niue ni polnopravni član Združenih narodov (ima status opazovalca), se v zadnjih letih vse samostojneje pozicionira v mednarodni skupnosti; diplomatske odnose ima vzpostavljene že z več kot 25 državami.
Geopolitični šah s Kitajsko
Strokovnjaki ocenjujejo, da je povečan angažman Nemčije v Tihem oceanu neposreden odgovor na rastoč vpliv Kitajske v regiji. Pacifiški otoki namreč razpolagajo z obsežnimi izključnimi gospodarskimi conami, ki vključujejo pravice do izkoriščanja surovin na morskem dnu. Nekatere sosednje države so s Pekingom že sklenile sporazume o izkoriščanju teh virov, kar v zahodnih prestolnicah zbuja skrbi.
Brez lastnega veleposlaništva
Uradno priznanje bo izvedeno s pismom nemškega predsednika Franka-Walterja Steinmeierja in izmenjavo diplomatskih not. Kljub priznanju Nemčija na samem otoku ne načrtuje odprtja veleposlaništva. Za diplomatske zadeve bo še naprej pristojno nemško predstavništvo v novozelandskem Wellingtonu.
Niue sicer velja za turistični raj, ki se oglašuje kot »svet zase« – brez semaforjev, gneče in s kristalno čisto vodo, a ga hkrati močno ogroža dvigovanje morske gladine zaradi podnebnih sprememb.