Po poročanju Politica nemška vlada načrtuje nakup dodatnih 15 lovskih letal F-35, kar bi povečalo načrtovano floto ameriških letal s 35 na 50. Nakup prihaja v času, ko se je ponovno začelo odpirati vprašanje o razvoju skupnega lovskega letala naslednje generacije, ki je cilj programa FCAS (Future Combat Air System).
Nemčija in F-35
Nemčija je ena izmed zadnjih evropskih držav, ki so se odločile za nakup ameriškega večnamenskega lovskega letala F-35, ki je v operativni uporabi ameriškega vojnega letalstva zadnjih deset let. Berlin se je leta 2022 odločil za nakup 35 ameriških F-35 nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino. Cena posla z ameriškim orožarskim velikanom Lockheed Martin je ocenjena na okoli deset milijard evrov.
Ta letala bodo zamenjala obstoječa letala tornado IDS, ki so certificirana za uporabo ameriških jedrskih letalskih bomb B61. S tem bi se nadaljevala politika tako imenovane jedrske delitve, ki izhaja iz časa hladne vojne in po kateri bi lahko nekatere države zavezništva Nato v primeru jedrske vojne uporabljale ameriško jedrsko orožje.
Že ob dobavi prvih letal F-35 se je odprlo vprašanje o dokupu. Luftwaffe naj bi imela v operativni uporabi 68 letal tornado IDS, ki so namenjena predvsem napadom na kopenske cilje in jih zato uvrščamo med lovske bombnike. Le en del te flote (33. letalska skupina z nekaj več kot 40 letali) je vključen v jedrsko delitev. Preostanek letal tornado IDS, ki se bližajo koncu svoje življenjske dobe, pa nima predvidene zamenjave.
Evropsko lovsko letalo šeste generacije
Nemčija skupaj s Francijo in Španijo sodeluje pri projektu FCAS, katerega cilj je razvoj lovskega letala šeste generacije, ki naj bi prineslo še znatno večje zmogljivosti kot ameriški F-35. Po trenutnih načrtih naj bi prototip poletel pred koncem desetletja, v operativno uporabo pa naj bi letalo prišlo okoli leta 2040.
Gre za obsežen projekt, ki poleg letala razvija še podporne sisteme, med drugim brezpilotna letala, ki naj bi na nekaterih misijah letela skupaj z letalom FCAS. Skupna vrednost razvoja je ocenjena na okoli sto milijard evrov, ta številka pa ne vključuje nakupa in vzdrževanja letal.
Projekt pa znova in znova pogreva spore med Parizom in Berlinom o delitvi stroškov in prevzemu nalog. Vsaka stran želi čim večji delež programa za svojo letalsko in vojaško industrijo. Vodilna podjetja programa so Dassault za Francijo, Airbus za Nemčijo in Indra za Španijo, pri čemer je glavno vprašanje delitev dela med Dassaultom in Airbusom.
Dassault, ki trenutno proizvaja lovsko letalo rafale, ki je postalo precej uspešno tudi na izvoznih trgih, je prevzel vodilno vlogo pri razvoju letala, prav tako je francosko podjetje Safran glavni partner pri razvoju motorjev.
Delitev programa med Nemčijo in Francijo
V začetku tedna je nemški portal Hartpunkt, ki pokriva orožarsko industrijo, poročal, da naj bi francoski partnerji v programu FCAS zase zahtevali kar 80 odstotkov programa. Pri tem se sklicujejo na dopis, ki naj bi ga iz Francije prejelo nemško obrambno ministrstvo.
Informacija je povzročila veliko razburjenja v nemških medijih, saj naj bi to pomenilo, da bo Nemčija podpirala francosko obrambno industrijo. Na to se je odzval tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki je priznal, da je projekt vir nesoglasij med Berlinom in Parizom. Čeprav ni komentiral konkretnih številk, je povedal, da nesoglasja glede sestave orožarskega konzorcija še niso razrešena in da potekajo pogajanja s Francijo, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, glede programa FCAS.
Vseeno so spori glede razdelitve pogodb, ki prinašajo milijarde evrov vredne posle – in se bodo nadaljevali s proizvodnjo ter vzdrževanjem še več desetletij –, razlog za počasen napredek programa. Neuradno naj bi številka o 80-odstotnem deležu francoskih podjetij izhajala iz študije, ki jo je pripravil Dassault, da bi našel najboljši način za pospešitev programa in čimprejšnjo operativno uporabo letala.
Odločitev med ameriškim orožjem zdaj in evropskim v prihodnosti
Program FCAS je ključni del evropskih načrtov za povečanje neodvisnosti od ZDA in njene orožarske industrije. Evropa se je v devetdesetih letih odločila preskočiti razvoj lastnega letala pete generacije, podobnega ameriškemu F-35. Za nakup tega letala se je nato odločilo večje število držav, še posebno v letih po začetku ruskega napada na Ukrajino. Iz Evrope bodo Italija, Norveška, Nizozemska, Danska, Belgija, Finska, Poljska, Romunija in Združeno kraljestvo kupili več kot 500 letal tega tipa.
Pred tem se je Merz zavzemal za povečanje obrambnih izdatkov in večje evropske vojaške zmogljivosti, saj je trdil, da mora Evropa zmanjšati svojo odvisnost od Združenih držav. V televizijskem nagovoru v začetku letošnjega leta je kot svojo »absolutno prioriteto« opisal krepitev Evrope, da bi »korak za korakom dosegla neodvisnost od ZDA«.
Toda dodatni nakup F-35 kaže na vrnitev k ameriški oborožitvi, ki je lahko dobavljena v nekaj letih. F-35 bodo prišli v oborožitev Luftwaffe že do leta 2027.
