Evropski voditelji bodo v četrtek na izrednem vrhu v Bruslju razpravljali o odzivu na izsiljevanje Donalda Trumpa z uvedbo carin za osem evropskih držav. Ena od možnosti je paket carin na uvoz iz ZDA v višini 93 milijard evrov, ki bi se po šestmesečnem odlogu zadnjega kroga trgovinskih napetosti med EU in ZDA lahko samodejno začel izvajati 6. februarja.
Druga možnost je, da bi se lahko odločili za uporabo »trgovinske bazuke«: uvedli bi dodatne proticarine na ameriški uvoz in omejili ameriški dostop do evropskega trga tako za proizvode kot storitve. Zaradi več zaostrovanj v svetu oziroma kriznih žarišč – z ZDA, Iranom in Gazo – bo sicer danes zasedal svet za nacionalno varnost Francije.
Za možnost »trgovinske bazuke«, ki jo je prvi v obtok konec tedna spravil francoski predsednik Emmanuel Macron, se je ogrel tudi uradni Berlin. Finančna ministra Nemčije in Francije sta se namreč na današnjem srečanju strinjala, da je to eden izmed možnih odzivov. Prav tako sta jasno dejala, da se evropske sile ne bodo pustile izsiljevati in da bo odziv na grožnje ZDA jasen in enoten. »Nemčija in Francija se strinjata: ne bomo dopustili, da nas izsiljujejo,« je dejal nemški finančni minister Lars Klingbeil in pristavil, da upa, da ne bo prišlo do zaostrovanja. Strinjal se je tudi njegov francoski kolega Ronald Lescure: »Izsiljevanje znotraj 250 let trajajočega zavezništva oziroma izsiljevanje med prijatelji je seveda nesprejemljivo.«
Starmerjevo umirjanje žogice
Iz države z najtesnejšim čezatlantskim partnerstvom z ZDA so danes prihajali pomirjujoči toni. Britanski premier Keir Starmer je dejal, da je potrebna mirna razprava o Grenlandiji, da bi zagotovili trajnost zgodovinskih zavezništev. Prepričan je, da Trump ne načrtuje vojaške operacije za zavzetje Grenlandije.
Po njegovih besedah je zavezništvo Velike Britanije z Združenimi državami Amerike desetletja zagotavljalo varnost in blaginjo. Starmer je odločen ohraniti te vezi. Carine za evropske zaveznike je označil za napačne in poudaril, da mora o prihodnosti Grenlandije odločati samo Danska. »Zavezništva trajajo, ker temeljijo na spoštovanju in partnerstvu, ne na pritisku. Zato sem dejal, da je uporaba carin v trgovanju z zavezniki popolnoma napačna. To ni pravi način za reševanje nesoglasij znotraj zavezništva,« je dejal Starmer in se še enkrat zavzel za mirno razpravo.
Sarkastično zadržan Kremelj
V Kremlju so se danes na burno dogajanje med evropskimi državami in ZDA odzvali zadržano. Obstaja veliko skrb zbujajočih informacij, ki jih analizirajo, so pojasnili v Moskvi. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je težko ne strinjati se s strokovnjaki, ki pravijo, da bi ameriški predsednik Donald Trump pustil sled v svetovni zgodovini, če bi prevzel nadzor nad Grenlandijo. Peskov je pristavil, da ne sodi o tem, ali bi bil takšen korak dober ali slab, ampak zgolj navaja dejstvo.
Posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina Kiril Dmitrijev se bo ta teden med Svetovnim gospodarskim forumom sestal s člani ameriške delegacije.