Nemška centralna banka (Bundesbank) ima v lasti 3350 ton zlata, kar je druga največja zaloga na svetu, takoj za ZDA. Ker je cena zlata v zadnjem času presegla 4700 dolarjev (približno 4140 evrov) za unčo, je vrednost teh rezerv narasla na okoli 440 milijard evrov.
Marcel Fratzscher, predsednik Nemškega inštituta za gospodarske raziskave (DIW), meni, da gre za »ogromno krizno zalogo« in da bi jo bilo smiselno vsaj delno uporabiti.
Za medij t-online je dejal, da bi lahko izkupiček namenili razbremenitvi državljanov in podjetij ali vlaganju v izobraževanje in infrastrukturo.
Pobuda prihaja v času, ko se življenjski stroški znova povečujejo. Tako imenovani avtomobilski indeks, ki spremlja cene izdelkov in storitev, povezanih z vožnjo, je bil marca 2026 za 6,7 odstotka višji kot leto prej, kažejo podatki nemškega statističnega urada.
Pogovori o repatriaciji zlata
Predstavniki nemškega združenja davkoplačevalcev opozarjajo, da je zaupanje v ZDA oslabelo, zato bi bilo zlato smiselno vrniti v Nemčijo.
Marca 2026 je desna stranka AfD v parlament vložila predlog, da se vse nemške zlate rezerve vrnejo v državo. Šli so celo še dlje in namignili, da bi lahko zlato nekoč podprlo morebitno nacionalno valuto namesto evra.
Predlog je bil v parlamentu ostro kritiziran in označen za neresnega in ideološkega.
V strankah SPD in Zeleni so zagovarjali, da je zlato varno shranjeno v ZDA in da trenutni sistem deluje stabilno. Levica pa je odprla vprašanje, ali bi del rezerv vendarle lahko prodali.
Bundesbank dosledno zavrača idejo o prodaji zlata, saj ga vidi kot dolgoročno sidro zaupanja v finančno stabilnost države.