V četrtek in petek so v Nemčiji potekali pogovori med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. V petek so imeli njuni ministri skupaj z njima še zadnje srečanje obeh vlad, preden bo Macron maja 2027 zapustil Elizejsko palačo. Ankete pa na predsedniških volitvah napovedujejo zmago skrajni desničarki Marine Le Pen, ki bi lahko kot voditeljica Francije postavila pod vprašaj marsikaj od tega, o čemer sta se zdaj dogovorila Merz in Macron.
Nemško sodelovanje na francoski jedrski vaji
Zavzela sta se za okrepitve EU na vojaškem, industrijskem in tehnološkem področju ter izhajala iz predpostavke, da je EU dejansko nemško-francoski vlak. A težko bi tako rekli glede na zadnja leta, ko sodelovanje med Berlinom in Parizom v prid EU ni bilo tako dobro kot nekoč.
Vsekakor ima liberalni Macron zdaj veliko bolj prisrčne odnose s konservativnim Merzem, kot jih je imel s socialdemokratom Olafom Scholzem, nemškim kanclerjem v letih 2021–2025. O slabem sodelovanju med državama v zadnjih letih priča propadli nemško-francoski projekt vojaškega letala nove generacije, ki bi moral biti spodbuda za razvijanje skupne obrambne politike v EU.
Ponovno zbližanje med Parizom in Berlinom se kaže v petkovem sporočilu kanclerja Merza na družbenem omrežju X, da bo Nemčija letos sodelovala na francoski vojaški jedrski vaji. Torej bo za Nemčijo, ki se seveda ne bo odpovedala tovrstni ameriški zaščiti, postajal vse pomembnejši francoski jedrski dežnik.
Pogovori so tekli tudi o gospodarstvu, energiji, Ukrajini, Bližnjem vzhodu, vesoljskih programih, umetni inteligenci, trgovini in zaščiti evropske industrije. Kot je na skupni novinarski konferenci v petek dejal Macron, se z Merzem strinjata glede Kitajske, s katero ima EU vsak dan »za milijardo evrov trgovinskega primanjkljaja in zato vsak dan več tisoč uničenih delovnih mest«. Zahtevala bosta večja pooblastila evropske komisije, da bo ta lahko razkrila in kaznovala Kitajsko, ki »krši pravila igre« Svetovne trgovinske organizacije, tudi s subvencioniranjem svojega izvoza.
Ves spekter evropskih tem
Veliko časa sta namenila proračunu EU za obdobje 2028–2034. Ker obstaja velika možnost, da bo Le Penova leta 2027, ko so volitve tudi v Italiji, na Poljskem, v Španiji, Grčiji, Estoniji, na Finskem in Slovaškem, prevzela oblast v Franciji, Merz želi, da bi ga 27 držav članic sprejelo že letos. A kot voditelji drugih bogatih severnih držav in neto plačnic v proračun zahteva veliko zmanjšanje proračuna in davčno razbremenitev evropskega gospodarstva, ki težko tekmuje s Kitajsko, ki med drugim skorajda ni socialna država. Nemčija, Nizozemska, skandinavske države in še nekatere druge članice, ki poskušajo tehnološko konkurirati Kitajski in ZDA, so nezadovoljne tudi zato, ker naj bi se po prvih predlogih za proračun namenilo več sredstev za kmetijstvo in kohezijsko politiko na račun podpore raziskavam in inovacijam. Macron pa vsekakor hoče, da EU še naprej močno subvencionira francoske kmete, ki so nezadovoljni zaradi trgovinskega sporazuma z Mercosurjem.
Macron in Merz se strinjata, da je treba povečevati skupni vojaški proračun EU. Če namreč evropske države same, vsaka zase skrbijo za obrambo, pri tem ne bodo tako uspešne kot v primeru, da se bodo povezale v skupne projekte. S pol milijarde prebivalcev in veliko gospodarsko močjo ima Evropa ogromen potencial za krepitev svojih obrambnih sposobnosti. Kot se je pokazalo v prepirih med Nemci in Francozi pri spodletelem skupnem projektu vojaškega letala, evropski voditelji pogosto ne znajo preseči partikularnih interesov svojih držav in podjetij. To pa je nedopustno v času ruskih groženj in negotovega ameriškega zavezništva.