Izraelsko politično dogajanje že vrsto let zaznamuje predvsem vprašanje, ali naj Benjamin Netanjahu ostane na oblasti. Po oceni nekdanjega tiskovnega predstavnika izraelske vlade Ejlona Levija so prav delitve glede dolgoletnega premierja eden glavnih razlogov za politično nestabilnost v državi.
»Vprašanje, ali bi moral biti premier ali ne, že celo desetletje spodkopava, blokira in zastruplja izraelsko politiko,« je Levi povedal za Euronews. Ob tem je poudaril, da Netanjahujevega političnega vpliva ni mogoče zanikati, ne glede na to, kakšno mnenje imajo ljudje o njem. »Ne glede na to, ali ga imate radi ali ga sovražite, je resnično voditelj, kakršen se pojavi enkrat v stoletju,« je dejal.
Bi Netanjahujev odhod lahko spremenil izraelsko politiko?
Netanjahu, ki je na položaju izraelskega premierja preživel več časa kot kateri koli njegov predhodnik, se spopada z vprašanji o politični odgovornosti za varnostne spodrsljaje pred Hamasovim napadom 7. oktobra 2023. Proti njemu obenem poteka kazenski postopek, kar dodatno poglablja razhajanja med njegovimi podporniki in nasprotniki. Levi meni, da bi Netanjahujev odhod z oblasti lahko sprožil obsežno preoblikovanje izraelskega političnega prostora.
»Dan po Netanjahuju, kadar koli bo že prišel, lahko po mojem mnenju pričakujemo preoblikovanje izraelske politične scene. Do takrat pa se vse vrti okoli vprašanja, ali ste zanj ali proti njemu,« je pojasnil. Po njegovi oceni bi se po menjavi oblasti lahko odprle nove možnosti sodelovanja med političnimi strankami, ki zaradi dolgoletnih sporov glede Netanjahuja doslej niso mogle najti skupnega jezika.
Volitve v senci Hamasovega napada
Današnje volitve so prve parlamentarne volitve v Izraelu po Hamasovem napadu oktobra 2023.
V ospredju političnih razprav ostaja vprašanje, kako je lahko prišlo do obsežnih varnostnih spodrsljajev, ki so omogočili napad. Del izraelske javnosti zato zahteva ustanovitev državne preiskovalne komisije, ki bi neodvisno preučila odgovornost političnega in varnostnega vrha. »Te volitve potekajo v senci pokola 7. oktobra in to vprašanje je prisotno povsod,« je dejal Levy.
Po njegovih besedah bodo volitve zaznamovale predvsem tri teme: odgovornost za Hamasov napad, dejstvo, da Hamas še vedno vlada v Gazi, ter družbene in gospodarske posledice vojne. Levi meni, da nerešeno vprašanje prihodnosti Hamasa dodatno krepi nezadovoljstvo izraelske javnosti. Politične stranke zato volilcem obljubljajo predvsem dolgoročno varnost, vendar se njihovi pogledi na to, kako jo zagotoviti, močno razlikujejo.
»Ponovna vojna z Iranom je zelo verjetna«
Nekdanji tiskovni predstavnik izraelske vlade je v pogovoru za Euronews opozoril tudi na možnost novega vojaškega spopada z Iranom. Po njegovi oceni bi lahko do ponovne zaostritve prišlo po ameriških kongresnih volitvah, ki bodo 3. novembra. »Mislim, da je ponovna vojna z Iranom po kongresnih volitvah zelo verjetna,« je dejal.
Levi ocenjuje, da so trenutni odnosi med Izraelom in Iranom dolgoročno nevzdržni. Posebej je opozoril na napetosti v Hormuški ožini, eni najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z nafto, ter na iranske vojaške dejavnosti v regiji.
Trump naj bi se pred volitvami želel izogniti novemu spopadu
Levi meni, da ameriški predsednik Donald Trump pred kongresnimi volitvami ne želi nove vojne z Iranom, predvsem zaradi morebitnih gospodarskih posledic. Nov vojaški spopad bi namreč lahko povzročil skok cen nafte in dodatno obremenil svetovno gospodarstvo. »Predsednik Trump je dejal, da se pred kongresnimi volitvami ne želi vrniti v vojno, očitno zaradi zaskrbljenosti nad tem, kaj bi se lahko zgodilo s cenami nafte,« je povedal Levi.
Po njegovi oceni bi se lahko ameriška politika po volitvah spremenila, kar bi vplivalo tudi na izraelske odločitve glede Irana. Levi predvideva, da bi si Netanjahu v primeru novega spopada prizadeval za odločnejši vojaški izid, ki bi lahko vključeval tudi odstranitev iranskega vodstva z oblasti. Gre sicer za Levijevo politično oceno in ne za potrjen načrt izraelske ali ameriške vlade.
Izrael pred pomembno politično prelomnico
Prihodnost izraelske politike bo po Levijevem mnenju močno odvisna od tega, ali bo Netanjahu tudi po volitvah obdržal oblast. Njegov morebitni odhod bi lahko zmanjšal dolgoletne politične napetosti in omogočil oblikovanje novih zavezništev. Toda ne glede na volilni izid bodo novo izraelsko vlado čakali zahtevni izzivi: vprašanje odgovornosti za napad 7. oktobra, prihodnost Gaze, gospodarsko okrevanje po vojni in vse večja nevarnost novega regionalnega spopada.
Volitve tako niso zgolj odločanje o politični usodi Benjamina Netanjahuja, temveč tudi o tem, v katero smer bo Izrael krenil po letih vojne, političnih sporov in naraščajoče varnostne negotovosti.
