Za hrvaške medije je Mršić poudaril, da je trenutna rast inflacije v skladu z napovedmi, a da vsak dodaten mesec vojne pomeni nov odstotek rasti cen. »Če bo spopad trajal pet mesecev ali dlje, se lahko znajdemo v nevarni inflacijski spirali,« opozarja. Še posebno kritično bi lahko bilo morebitno zaprtje Hormuške ožine, kar bi ustavilo dobavo polimerov, helija, aluminija in mikročipov.
Kam je izpuhtelo 3,5 milijarde evrov subvencij?
Mršić je kritičen do hrvaške kmetijske politike vseh prejšnjih vlad. Čeprav pozdravlja vladno zamrznitev cen kot ukrep za zaščito standarda, poudarja, da je glavni razlog za drago hrano nizka stopnja samooskrbe. »Tudi državna revizijska komisija je priznala, da je bilo 3,5 milijarde evrov kmetijskih spodbud vrženih skozi okno. Količinsko smo pri proizvodnji hrane ostali na ravni iz leta 2010. Če je večina izdelkov na naših policah tujega izvora, se moramo vprašati, kam so dejansko odšle te milijarde,« je oster Mršić.
Uvažanje korenja in solate, medtem ko polja samevajo
Hrvaška danes po besedah bivšega prvega moža Podravke ni več samooskrbna niti pri osnovnih živilih, kot so meso, perutnina, korenje in solata – slednja živila uvažajo celo iz Avstrije. Izpostavlja tudi drastičen padec proizvodnje umetnih gnojil (z milijona na 300.000 ton) in pomanjkanje sodobnih rastlinjakov.
Glavna problema hrvaškega kmetijstva sta po njegovih besedah zastarela strategija in neizkoriščen potencial.
Hujša kriza kot v sedemdesetih letih
Mršić situacijo primerja z naftno krizo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, a meni, da je trenutna situacija še slabša. Takrat je bila ključna le nafta, danes pa je Perzijski zaliv vir za utekočinjeni zemeljski plin (LNG), ki je surovina za embalažo, ter aluminij (deset odstotkov svetovne proizvodnje), kar bo podražilo vse – od pločevink do avtomobilov.
Posebej opozarja na nevarnost za turizem: »Če bodo oskrbovalne verige popustile, ne bomo imeli dovolj hrane niti zase, kaj šele za turiste.« Vlado poziva k nujni pripravi konkretne in merljive kmetijske strategije, ki bi v kratkem času s spodbujanjem pridelave v rastlinjakih zagotovila vsaj osnovno oskrbo z zelenjavo.
