»Nikoli ne prenehajte govoriti z Rusijo,« je bil zadnji nasvet pokojnega Thorvalda Stoltenberga sinu Jensu – generalnemu sekretarju Nata med letoma 2014 in 2024. O tem in številnih drugih epizodah iz svojega mandata Jens Stoltenberg piše v knjigi On My Watch: Leading NATO in a Time of War, ki je v angleščini izšla pred kratkim.
Thorvald Stoltenberg, nekdanji norveški zunanji minister in posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za nekdanjo Jugoslavijo, je umrl leta 2018, prav v času ene največjih kriz v zgodovini Nata, ko se je moral njegov sin soočiti z zahtevami takratnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj evropske članice veliko bolj prispevajo k lastni obrambi.
»Počutim se kot idiot«
V knjigi Stoltenberg opisuje Trumpovo nezadovoljstvo, ki je konec junija 2018 preraslo v bes. »Nemčija namenja le en odstotek BDP za obrambo! To je šokantno! Počutim se kot idiot, pa sem poslovnež!« je Trump kričal v telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem Nata. »Angela Merkel mi je rekla, da bo Nemčija morda do leta 2030 povečala izdatke. In se mi je pri tem smejala. Poslušajte! Vi Nato obupno potrebujete. Mi ga ne potrebujemo. Če odidemo, se ne bomo vrnili.«
Nato se je še enkrat obregnil ob Nemčijo. »Država je pod ruskimi plinskimi kremplji. Hranijo zver! So bogati in bodo plačali več – ne leta 2030, ampak jutri.«
Pritisk obrodil sadove
Stoltenberg je Trumpa pomiril s tem, da bo do julijskega vrha v Bruslju prepričal evropske članice o povečanju obrambnih izdatkov na vsaj dva odstotka BDP. Tik pred vrhom mu je uspelo – evropske države so se zavezale k dodatnim naložbam v obrambo v višini 33 milijard dolarjev.
Trumpov šov se je na vrhu nadaljeval, je Stoltenberg razkril v svoji knjigi. Ameriški predsednik je začel naštevati prispevke posameznih članic Nata: »Belgija 0,9, Hrvaška 1,26, Estonija dva odstotka BDP. Hvala! Francija 1,79. Ni slabo, Emmanuel, ni slabo. Nemčija 1,2 odstotka! Daj no, Angela!«
Najslabše jo je odnesel takratni luksemburški premier Xavier Bettel. »Luksemburg! Tako prijazen fant si, kje si? 0,46 odstotka. Ne bom se več pogovarjal s tabo. Ampak prepričan sem, da bo na koncu vse v redu. Moja žena misli, da si prijazen fant.« Trump je nadaljeval: »Mi varujemo Nemčijo, Francijo – vse. To se dogaja desetletja. Drugi predsedniki so o tem govorili, a niso ukrepali. Jaz bom moral.« Pritisk je sčasoma obrodil sadove – članice Nata so se zdaj, v Trumpovem drugem mandatu, zavezale, da bodo do leta 2035 za obrambo namenjale pet odstotkov BDP. »Trump je imel prav. Evropske države so premalo vlagale in niso izpolnjevale obljub.«
Nekateri Trumpovi ministri pa njegovih metod niso podpirali. Takratni obrambni minister James Mattis je Stoltenbergu zaupal, da ga je sram. »Vsako jutro najprej preverim časopise – če ne piše, da sem odpuščen, grem v pisarno.«
»Ne bojim se Merklove«
Stoltenberg v knjigi opisuje tudi srečanja z ruskimi voditelji. »Putin je deloval racionalno, osredotočen na rezultate. Ton pogovorov je bil večinoma prijateljski. Rusi so na splošno spoštovali dogovore.« Meni, da Rusija ni nepremagljiva, saj so zgodovinsko največji notranji pretresi nastopili po izgubljenih vojnah.
Kot norveški premier se je leta 2013 srečal z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom. V neformalnem pogovoru je Stoltenberg dejal, da sta odprta meja in prijateljstvo med Rusi in Norvežani velik napredek in da zato ni razloga za strah pred Natom.« Medvedjev mu je odgovoril: »Ne bojimo se Norveške. Ne bojim se Obame ali Merklove. Ampak kdo bo prišel po vas? Zgodovina nas uči, da se enkrat v stoletju pojavi norček z Zahoda, ki želi osvojiti Rusijo.«
V povezavi z Ukrajino v knjigi omenjena tudi Slovenija
V knjigi se pojavita tudi Slovenija in sosednja Hrvaška. Ko je Stoltenberg ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu omenil rusko agresijo na vzhodno Ukrajino, mu je ta odgovoril: »O kakšni agresiji govorite? To so separatisti – kot Slovenci in Hrvati, ko so se odcepili od Jugoslavije. Ste bili proti Hrvaški in Sloveniji? Danes sta članici Nata.«
