Nekdanjega konservativnega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo s prisilnim delom, ker je decembra 2024 brez pravega razloga razglasil vojno stanje in nad parlament poslal vojsko. Sodišče v Seulu je to njegovo početje opredelilo kot upor z namenom rušenja ustavnega reda. V sodbi med drugim piše: »Vojsko je poslal nad parlament, da bi onemogočil njegovo delo in aretiral glavne poslance, tudi predsednika parlamenta in voditelje strank. Nič ne kaže, da bi obtoženi obžaloval svoja dejanja.« Sodniki so opozorili tudi, da je z razglasitvijo vojnega stanja močno načeta nevtralnost vojske in policije, v družbi pa se je povečal razdor. Zanimivo je, da je sodišče primerjalo njegov napad na parlament s podobnim dejanjem angleškega kralja Karla I. Stuarta, ki pa so ga zato leta 1649 obsodili na smrt in mu odsekali glavo. Smrtno kazen je za Yoona zahtevalo tožilstvo.
Branje sodbe je prenašala državna televizija, ki je tako tudi pokazala, kako je Yoon z nasmehom vstopal v sodno dvorano, po sodbi pa, ko jo je zapuščal, ni kazal nezadovoljstva. Več tisoč njegovih privržencev je medtem pred sodiščem zahtevalo njegovo oprostitev. Ti so po sodbi jokali, medtem ko so se 500 metrov stran demokratično usmerjeni Južnokorejci od veselja med seboj objemali, čeprav so nekateri med njimi želeli, da bi bil Yoon obsojen na smrt.
Šest ur šokantnih dogodkov
Pozno zvečer 3. decembra 2024 je konservativni predsednik Južne Koreje s sklicevanjem na očitno namišljeno grožnjo, ki naj bi jo predstavljale »državi sovražne sile«, na televiziji povsem nepričakovano razglasil vojno stanje. Vojska je obkolila parlament. Vse to šokantno dogajanje je trajalo le šest ur, saj se je okoli 180 poslancem uspelo pretihotapiti v stavbo parlamenta, kjer so se kot branitelji ustavnega reda uprli Yoonu in razveljavili njegove protiustavne ukrepe, predvsem vojno stanje. Pri tem so imeli podporo večjega dela civilne družbe, ki je ogorčeno opazovala poskus predsednika države, da obnovi diktaturo, ki jo je Južna Koreja poznala pred 40 leti in več. Odzvali so se tudi finančni trgi in tujina.
Parlament je najprej suspendiral Yoona s predsedniškega položaja, zatem je bil aretiran in aprila 2025 ga je dokončno odstavilo ustavno sodišče. Junija lani pa je na predčasnih predsedniških volitvah njegov politični nasprotnik in sredinsko-liberalno usmerjeni Lee Jae Myung, ki je v noči s 3. na 4. december 2024 v parlamentu igral glavno vlogo v preprečitvi državnega udara, premagal konservativnega protikandidata.
Yoona so že pred to sodbo obsodili na pet let zapora, ker je preprečeval svojo aretacijo. Čaka pa ga še šest sojenj, eno tudi zato, ker je ukazal, naj brezpilotniki vdrejo na severnokorejsko ozemlje, da bi izzval konflikt, ki bi upravičil vojno stanje in vojaško diktaturo v Južni Koreji.
Na 7, 23 in 30 let zapora pa so bili že v prejšnjih mesecih obsojeni trije njegovi tesni sodelavci, nekdanji premier ter obrambni in notranji minister. Zdaj je sodišče še sedem njegovih sodelavcev obsodilo na zaporne kazni, dolge od tri do 30 let.
