»Čeprav je trgovska družba 'Bata cipele i koža, d. d. Zemun – Zagreb' obstajala že od leta 1921, se je proizvodnja pri nas začela 7. junija 1931 v skladišču Slovaške donavske plovbe, ki so jo domačini imenovali Češka agencija, v bližini tedanjega novega pristanišča. Hkrati je Bata kupil 70 hektarjev sosednjih zemljišč, na katerih je načrtoval izgradnjo tovarne s pripadajočim naseljem,« za hrvaški portal Index pojasnjuje Toni Roca, višji kustos in vodja Kulturno-zgodovinske zbirke Mestnega muzeja Vukovar.
Borovo kot izjemna industrijska dediščina
»Kolonija dr. Jana Antonina Bate je postala naš prvi in največji primer idealnega mesta moderne. Do leta 1933 je v njej živelo 196 prebivalcev, tri leta pozneje pa že 1818. Zgradili so družbeni dom, delavsko restavracijo, dve električni elektrarni, ambulanto, stadion, teniško in rokometno igrišče, kopališče na Donavi, kino, knjižnico, vrtec ter osnovno in srednjo šolo. Sredi novembra 1932 so začeli izdajati prvi tovarniški časopis v državi, od leta 1938 pa je oddajal tudi Radio Borovo. Od junija 1934 je bilo tamkajšnje športno letališče z rednimi linijami povezano z Beogradom in Zagrebom, pozneje pa tudi z Gradcem in Dunajem,« dodaja Roca.
Pred začetkom druge svetovne vojne je naselje štelo okoli 2000 prebivalcev, tovarna na Reki pa je imela 4650 zaposlenih. Tovarna je Vukovar iz upravno-obrtniškega središča preobrazila v industrijsko središče regije. Po letu 1945 se je Borovo pospešeno razvijalo in postalo industrijski gigant.
Proizvajali so tehnično blago iz gume in obutev iz PVC. Širilo se je tudi bližnje delavsko Borovo naselje – leta 1960 so zgradili olimpijski bazen, leta 1967 kino in leta 1977 športno dvorano.
Nastajanje industrijskega velikana
Leta 1970 je Borovo začelo intenzivno izvažati svoje izdelke. Na začetku je izvoz znašal 1,34 milijona dinarjev, desetletje pozneje pa je zrasel na 428 milijonov dinarjev oziroma takratnih 105 milijonov ameriških dolarjev (po preračunu današnjih 360 milijonov evrov). Leta 1972 so zgradili obrat Nova pneumatika, leta 1979 pa se je začela gradnja nove orodjarne.
»Borovo je v osemdesetih letih doseglo nov vrhunec z okoli 23.800 zaposlenimi. Takrat so v kombinatu letno proizvedli 23 milijonov parov obutve, 12.500 ton blaga iz gume in več kot 580.000 avtomobilskih pnevmatik. Trgovska mreža je obsegala 620 prodajaln. Zlato obdobje se je končalo v drugi polovici osemdesetih let, ko so se pojavile težave zaradi prevelikega števila zaposlenih, manjše produktivnosti in konkurence, vse skupaj pa je kulminiralo z uničenjem v domovinski vojni, izgubo trgov in pojavom globalnih igralcev, ki narekujejo tržne razmere,« razlaga kustos Toni Roca.
Zgradbe Borova so od leta 2008 kot spomenik arhitekture, urbanizma in krajinske umetnosti uvrščene na seznam hrvaškega Registra kulturnih dobrin. Kulturno-zgodovinska celota Bata-ville je zaščitena kot nepremična kulturna dediščina z opombo, da gre za najdragocenejši primer med načrtovanimi mesti, grajenimi v duhu zgodnje moderne na območju Srednje Evrope.
Borosane in startaske
Najbolj znana izdelka Borova sta namensko obuvalo borosana, ki ga proizvajajo od leta 1968, in športni copati startas, ki so se pojavili leta 1976. Slednji so največjo priljubljenost dosegli kot uradna obutev univerzijade v Zagrebu leta 1987, ko so prodali okoli pet milijonov parov superg letno. Ponovna proizvodnja startask se je začela po letu 2007.
Borovo je sodelovalo s priznanimi svetovnimi podjetji, kot so Puma, Salamander, Semperit in Pirelli. Imeli so predstavništva v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in Münchnu.
»Na začetku domovinske vojne se je Borovo vključilo v organizacijo obrambe Vukovarja, pri čemer je z električno energijo oskrbovalo vojno bolnišnico, vodovod in večja mestna zaklonišča. Poslovanje podjetja se je ustavilo leta 1991, od leta 1992 do mirne reintegracije leta 1998 je uprava Borova delovala v Zagrebu, proizvodnja pa v Donjem Miholjcu.
Ko je Borovo leta 1998 znova prevzelo svoje premoženje v Vukovarju, se je preoblikovalo v poslovno skupino in na matični lokaciji zagnalo proizvodnjo obutve ter blaga iz gume. Leta 2008 so proizvodnjo usnjene obutve preselili v prenovljeno in tehnološko opremljeno stavbo Obućara nova,« navaja Toni Roca.
Razlogi za lastninjenje in iskanje strateškega partnerja
Po podatkih poslovnih portalov ima Borovo danes okoli petsto zaposlenih in posluje z izgubo. V javnosti so se pojavile informacije, da je singapursko podjetje Eureka Investment izvedlo skrbni pregled podjetja Borovo, d. d., zaradi zanimanja za partnerstvo. Objavili so tudi, da je Center za prestrukturiranje in prodajo (CERP) uradno povabil strateškega vlagatelja v Borovo ob podpisu pogodbe o nerazkritju podatkov.
Iz CERP na novinarska vprašanja niso podrobneje odgovorili, ampak so javnost usmerili na upravo Borova, kjer pravijo: »Danes Borovo, d. d., nadaljuje svojo proizvodno tradicijo, ohranja prisotnost na trgu in se zanaša na dolgotrajno prepoznavnost blagovne znamke. S tem ima še naprej pomembno vlogo v gospodarskem in družbenem življenju Vukovarja ter regije. Borovo ni le industrijski subjekt – je del identitete Vukovarja in simbol industrijske tradicije Hrvaške, z jasno ambicijo po nadaljnjem razvoju in vključevanju v sodobne gospodarske tokove.«