Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju zavrnil možnost dogovora z Iranom in očitno upa, da bo s pomorsko blokado juga Irana in sankcijami gospodarski pritisk strl režim islamske republike. »Ne potrebujemo dogovora z Iranom,« je zapisal in dodal, da je čas za to že davno minil. »Imamo njihov denar, več sto milijard dolarjev, in imamo njihovo ožino.«
Obenem je Trump s položaja glavnega pogajalca z Iranom odstavil podpredsednika J. D. Vancea, potem ko se je ta hotel s Teheranom neposredno pogajati, o čemer je pisal Wall Street Journal. Trump je dejal, da je Vanceu dal nalogo, naj se raje posveti boju proti korupciji in proti širitvi kriminala v zveznih državah, ki jih vodijo »strašno skorumpirani demokrati«. Po trditvah newyorškega dnevnika je Vance oktobra poslal pismo 71-letnemu Mohsenu Rezaju, ki ga je vodja Irana Modžtaba Hamenej (ki se vse od marca, ko je nasledil ubitega očeta, ne pojavlja v javnosti) avgusta imenoval na čelo vrhovnega nacionalnega varnostnega sveta. Ta desetčlanski organ ima glede iranske varnostne, obrambne in zunanje politike zadnjo besedo. Vance je Rezaju v pismu predlagal srečanje in neposredne pogovore. Posredna pogajanja med ZDA in Iranom potekajo prek predstavnikov Katarja, Pakistana in Kitajske.
Ameriški ministri živijo v oporiščih
Pred tem je Vance hud poraz svojih in Trumpovih republikancev na vmesnih kongresnih volitvah pripisal vojni z Iranom. »Vsi vemo, zakaj smo izgubili (volitve),« je dejal. Iranski režim poraz Trumpovih republikancev razume kot svojo veliko zmago, s čimer se je okrepila samozavest oblastnikov v Teheranu.
Trump, ki je za čas po volitvah napovedoval nove silovite napade, hoče zdaj nadaljevati bombardiranja infrastrukture, povezane z Revolucionarno gardo, če bo treba. Kot trdi, ga od napadov odvračajo zalivske države, zato se drži nazaj. Rezaj pa je na eni od libanonskih televizij ZDA v primeru napada zagrozil s povračilnimi napadi na ameriška oporišča v Evropi. Iranci naj bi imeli še okoli tisoč izstrelkov, ki lahko letijo 3000 kilometrov daleč, torej bi lahko dosegli denimo oporišča na Balkanu ali v Avianu blizu Slovenije.
V Teheranu tudi grozijo s smrtjo ameriškemu finančnemu ministru Scottu Bessentu. On in še več drugih visokih članov Trumpove administracije, tudi obrambni minister Pete Hegseth in zunanji minister Marco Rubio, se je zato s svojih domov preselilo v bližnje vojaško oporišče.
IAEA ne ve, kaj se dogaja
V ospredju je spet tudi iranski jedrski program. V Teheranu od začetka vojne »zaradi varnostnih razlogov« ne dovolijo inšpektorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), da bi obiskali Iran. Tako ni znano, ali Iran še naprej bogati uran in ali ni morda blizu temu, da bo izdelal jedrsko orožje. Šef IAEA Rafael Grossi si prizadeva za zbližanje z Iranom, da bi bile inšpekcije lahko mogoče. Iranci pa za pogajanja o svojem jedrskem programu postavljajo naslednje pogoje: da ZDA odpravijo pomorsko blokado juga Irana, da Savdijci končajo napade v Jemnu, Izraelci pa v Libanonu, da se končajo sankcije proti Iranu in da dobijo večji del svojih zamrznjenih sredstev, ki so v tujih bankah.
Medtem Revolucionarna garda v Hormuški ožini napada ladje in tankerje, ki ne plujejo po vnaprej določeni morski poti. V gardi trdijo, da je v zadnjih petih dneh prišlo do eksplozij na 12 tankerjih, eden je prevažal 4 milijone sodčkov nafte.
Ameriško poveljstvo za Bližnji vzhod trdi, da je od avgusta do oktobra njihova mornarica pomagala zalivskim državam prek ožine izvoziti 1,5 milijarde sodčkov nafte. Mednarodna agencija za energijo IEA je v petek sporočila, da je v zadnjih treh mesecih tega leta ponudba nafte na svetovnem trgu večja od povpraševanja, kar se dogaja prvič po februarskem napadu na Iran.