Lastništvo zemlje na Škotskem je močan simbol statusa in oblasti, hkrati pa razkriva enega najbolj neenakih sistemov lastništva v zahodnem svetu. Kljub več reformam polovica zasebne zemlje na Škotskem pripada zgolj 420 lastnikom. Škotski zemljiškoknjižni sistem je najstarejši na svetu, poskus njegove celovite modernizacije pa je bil opuščen kot neizvedljiv, piše španski El Pais.
Po podatkih projekta Who Owns Scotland, ki ga vodi analitik Andy Wightman, se je v zadnjih dveh desetletjih koncentracija lastništva znova povečala, kar pomeni preobrat nekdanjih trendov. Trenutno projekt zajema več kot 76 odstotkov škotskih podeželskih območij.
Vzroki za današnje stanje segajo v fevdalni sistem, britansko ozemeljsko neravnovesje in pomanjkanje škotske avtonomije do leta 1999. Ključno vlogo je imelo tudi dejstvo, da Združeno kraljestvo ni doživelo revolucije, ki bi, kot drugod po Evropi, prinesla obsežne zemljiške reforme. Zemlja je tako ostala v rokah političnih elit.
Po integraciji Škotske v Združeno kraljestvo leta 1707 se je kapital iz industrijske revolucije in kolonializma kopičil predvsem v Angliji, deloma pa se je vlagal v nakup velikih zemljišč na Škotskem za lov in druge prostočasne dejavnosti. Pomemben dejavnik so bile tudi prisilne izselitve prebivalstva v višavju, ki so sprostile velike površine zemlje.
Danes tradicionalno aristokracijo nadomeščajo novi, izjemno premožni lastniki. Približno polovica zemljiških lastnikov izhaja iz bogastva, ustvarjenega v zadnjih 150 letih, štirje odstotki pa so tujci. Največji zasebni lastnik zemlje je danski magnat Anders Holch Poulsen.
Škotska vlada je novembra sprejela Zakon o zemljiški reformi, katerega cilj je večja preglednost rabe zemljišč, okrepitev pravic lokalnih skupnosti pri odkupu ter urejanje kmetijske in okoljske rabe. Kritiki opozarjajo, da je zakon preveč zapleten in premalo učinkovit. Po mnenju nogih bo imel zanemarljiv učinek, saj se letno na trgu pojavi le zelo majhen delež zemljišč, večina velikih posestev pa leži na redko poseljenih območjih.
Kot dokaz neučinkovitosti zakona navaja nedaven nakup zemljišča s strani dedinje podjetja Lego po bistveno višji ceni od tržne, kar kaže, da bogati kupci še naprej brez težav prevladajo nad lokalnimi skupnostmi.
Po Wightmanovem mnenju so potrebne strukturne spremembe, vključno z reformo dedovanja in višjimi davki na velike zemljiške posesti. To bi zmanjšalo kopičenje zemlje in spodbudilo njeno dejansko gospodarsko rabo namesto obravnave zemlje kot špekulativnega premoženja.
