V predmestju Moskve, v atriju bleščečega nakupovalnega središča Goodzone, kjer je bilo nekoč slišati tisoče kupcev, se danes širi le odmev glasne pop glasbe, ki odzvanja med zaprtimi, z deskami zavarovanimi steklenimi izložbami. Čeprav so vrata še vedno odprta sedem dni v tednu, center počasi umira. Prizor, o katerem poroča CNN, je pretresljiv znanilec tegob ruskega gospodarstva, ki jih Kremelj vse težje zakriva z optimističnimi javnimi nastopi.
Po ruski invaziji na Ukrajino, eksodusu zahodnih podjetij in uvedbi sankcij se je iz Rusije razširila zgodba o odpornosti gospodarstva, ki naj bi zmoglo kljubovati mednarodnim pritiskom. Moskva je preusmerila gospodarstvo v obsežno vojaško porabo in povečala izvoz nafte na Kitajsko in v Indijo. Vendar pa podatki z začetka leta 2026 kažejo na vse večje težave. BDP se je v prvih dveh mesecih leta skrčil za 1,8 odstotka, kar je priznal celo predsednik Vladimir Putin.
»Statistika kaže, da se je gospodarska rast, na žalost, upočasnjevala dva zaporedna meseca,« je dejal Putin na vladnem sestanku sredi aprila in zahteval pojasnila, zakaj makroekonomski kazalniki ne dosegajo pričakovanj.
Kritike so prišle tudi iz vrst dovoljene opozicije. Genadij Zjuganov, vodja komunistične partije, je opozoril, da bi se država lahko soočila z revolucijo boljševiškega tipa, če vlada ne bo naslovila oslabljenega gospodarstva.
»Večkrat smo vas opozarjali: s takšnim tečajem bo gospodarstvo neizogibno propadlo,« je bil oster Zjuganov v dumi.
»Polapokaliptično« stanje na terenu
Ruski milijarderji po podatkih revije Forbes Russia kljub sankcijam še naprej povečujejo premoženje; v zadnjem letu naj bi se to povečalo za enajst odstotkov. Povprečni Rusi medtem bijejo bitko za preživetje. Alexandra Prokopenko iz centra Carnegie opozarja: »Ni skrivnost: vojna je povečala neenakost znotraj ruskega prebivalstva. Vidimo, da bogati postajajo bogatejši, revni pa revnejši.«
Posledice se čutijo na ulici. Nekatera moskovska nakupovalna središča, kot je Aviapark, sicer še vedno poslujejo dobro, delavci v Goodzonu pa opisujejo povsem drugačno realnost. Ivan, blagajnik v eni največjih ruskih trgovskih verig, je za CNN pokazal zaslon svoje blagajne: v četrtek popoldne je izvedel le 13 transakcij v skupni vrednosti okoli 45 dolarjev. V boljših časih bi jih bilo več kot 300.
»Goodzone je videti polapokaliptično,« pravi Ivan. »Trgovski center je tako velik, da bi se v njem lahko izgubil in utrudil od hoje. Zdi se, da je bil zgrajen za ogromen pretok ljudi, ki pa ga nisem nikoli videl.«
Uprava centra na svoji spletni strani ponuja najem prostorov po absurdno nizkih cenah – od enega rublja (0,011 evra) na kvadratni meter –, kar jasno kaže na obup po odhodu zahodnih blagovnih znamk. Prodajalke v trgovini z darili dodajajo, da se je kupna moč po letu 2022 drastično zmanjšala.
»Ne verjamemo več, da bo bolje. Le upamo, da ne bo slabše,« pravi ena od njih in opozarja na dnevno rast cen, ki ji plače ne sledijo.
Konec cikla razcveta in poglabljanje neenakosti
Analitiki opozarjajo, da so se rezerve, ki jih je Kremelj črpal za financiranje vojne in umetno vzdrževanje gospodarstva, izčrpale. Ruben Enikolopov z ekonomske fakultete v Barceloni pojasnjuje: »To deluje nekaj časa, a ne more trajati večno. Vladni izdatki so pomagali gospodarstvu, zdaj pa je cikla razcveta konec.«
Zaradi tega je Rusija prisiljena zviševati davke – DDV se je januarja 2026 zvišal na 22 odstotkov. Dodatne težave povzročajo ukrajinski napadi na rusko naftno infrastrukturo.
Če so v Kremlju upali, da bo vojna v Iranu ob višjih cenah nafte delovala kot injekcija za ruske javne finance, se je zgodilo nasprotno. Poškodbe rafinerij in druge infrastrukture pomenijo zmanjšanje količine nafte, ki jo Rusija sploh lahko proda. Kijev medtem sklepa obsežne posle z zalivskimi državami in EU, s tem denarjem pa bo lahko okrepil ukrajinske napadalne zmogljivosti in posledično še dodatno ogrozil ruski naftni izvoz.