Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da ga ne zanimajo "zgodovinska sra*ja" in neskončne razprave o preteklosti, dokler traja vojna. Pravi, da ga zanimajo izključno hiter konec vojne in konkretne varnostne rešitve.
"Ne potrebujem zgodovinskih sra*j, da končam to vojno in preidem k diplomaciji. To je le taktika zavlačevanja," je Zelenski zapisal na družbenem omrežju X. Dodal je, da je prebral vsaj toliko zgodovinskih knjig kot ruski predsednik Vladimir Putin ter da o Rusiji ve več kot Putin o Ukrajini.
"Bil sem v Rusiji, v številnih mestih. Tam sem spoznal veliko ljudi. On nikoli ni bil tolikokrat v Ukrajini. Bil je le v velikih mestih. Jaz sem bil tudi v majhnih krajih. Od severa do juga. Povsod. Poznam njihovo mentaliteto. Zato nočem izgubljati časa za te stvari," je navedel Zelenski.
Sporočil je tudi, da si je ruska družba sama izbrala politični sistem, v katerem živi. "Rusi so se odločili, da se spremenijo. Rusi so se odločili, da potrebujejo novega carja. To je njihova stvar," je zapisal.
Zelenski želi govoriti le o končanju vojne
Vendar pa je poudaril, da je za Ukrajino ključno vprašanje varnosti. "Proti nam se bije velika vojna. To so naša življenja. Edino, o čemer se želim pogovarjati z njim, je, da moramo to rešiti na najuspešnejši način. Mislim na to, da vojno končamo hitro. Zato se želim pogovarjati le o teh stvareh," je zaključil.
Zelenski se je obregnil tudi ob vodjo ruske delegacije v novem krogu pogovorov o končanju vojne, ki potekajo v Ženevi. Vladimir Medinski, pomočnik Vladimirja Putina in nekdanji minister za kulturo, je namreč znan po argumentaciji, ki stavi na ruske revizionistične narative o ukrajinski zgodovini. Vključno s trditvami o "zgodovinski enotnosti" Rusov in Ukrajincev, kar so zahodni analitiki in ukrajinska stran že prej označili kot poskus upravičevanja agresije. Zelenski te poskuse legitimacije ruske agresije zdaj javno zavrača kot izgubo časa. Tudi sicer trenutni pogovori ne kažejo vidnega napredka.
Zakaj so trdna varnostna jamstva ključna za Ukrajino?
Obe strani javno sporočata, da so razlike še vedno velike. Hkrati se spopadi na terenu nadaljujejo. Ukrajina še naprej zahteva varnostna jamstva in dodatno vojaško pomoč zahodnih zaveznikov kot pogoj za trajno rešitev.
Ukrajinska previdnost temelji tudi na dejstvu, da se je država leta 1994 odpovedala jedrskemu orožju v zameno za ozemeljsko celovitost, ki naj bi jo jamčile ZDA, Velika Britanija in Rusija ter kasneje še Kitajska in Francija. Sporazum, znan kot budimpeški memorandum, je Rusija prekršila najprej z aneksijo Krima leta 2014 in nato z invazijo leta 2022. Ta del ukrajinske zgodovine v govorih Vladimirja Putina in Vladimirja Medinskega ni tako pogosto zastopan.