Spor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ima vse resnejše posledice za sposobnost Ukrajine, da se brani pred rusko agresijo. ZDA so omejile dostop do ključne satelitske tehnologije Starshield podjetja SpaceX, obenem pa zadržujejo dobave raket za sisteme zračne obrambe Patriot, piše Index.
V Natu zato narašča zaskrbljenost, da bi lahko Ukrajina zaradi poslabšanja odnosov z Washingtonom ostala brez ključne vojaške podpore. Po navedbah virov, ki jih navaja Bloomberg, bi se Kijev lahko znašel pod še večjim pritiskom, da sprejme neugoden mirovni sporazum z Moskvo.
Nato zahteva umiritev napetosti
Generalni sekretar Nata Mark Rutte si prizadeva umiriti spor med Trumpom in Zelenskim ter zagotoviti, da bi Ukrajina še naprej prejemala potrebno vojaško pomoč. Zavezništvo naj bi ukrajinskemu vodstvu poslalo doslej najresnejše opozorilo in ga pozvalo, naj čim prej izboljša odnose z ameriško administracijo.
Po navedbah neimenovanega vira Bloomberga so v Natu opozorili, da bi lahko zaradi nepredvidljivosti ameriškega predsednika pod vprašaj prišle celo dobave orožja, ki jih evropske države financirajo v okviru programa PURL. Ta omogoča nakup ameriške vojaške opreme za Ukrajino.
Za Kijev bi bila takšna odločitev hud udarec, saj se država pripravlja na novo zimo, ruski napadi na mesta in energetsko infrastrukturo pa se nadaljujejo.
Ukrajini primanjkuje raket za sisteme Patriot
Ena največjih težav je pomanjkanje prestreznih raket za ameriške sisteme Patriot, s katerimi Ukrajina brani mesta in drugo ključno infrastrukturo pred ruskimi balističnimi raketami.
Zelenski je v intervjuju za Bloomberg opozoril, da ZDA zamujajo tudi z dobavami raket, ki jih je Ukrajina že plačala. Po njegovih navedbah država prejema približno 12 raket na mesec, kar naj bi bila le četrtina količine, ki jo je zagotavljala administracija nekdanjega predsednika Joeja Bidna.
Tudi ameriške zaloge so omejene. Mark Cancian iz washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS), nekdanji strokovnjak za vojaški proračun, ocenjuje, da imajo ZDA približno 800 raket patriot. Pentagon se boji, da bi lahko zaradi morebitnih spopadov na Bližnjem vzhodu ali konflikta s Kitajsko potreboval večje količine teh raket za lastne potrebe.
Justin Logan iz washingtonskega inštituta Cato opozarja, da Ukrajino čaka posebej težko obdobje. Njene zaloge prestreznih raket naj bi se nevarno zmanjšale, evropske države pa jih zaradi omejenih lastnih zalog težko nadomeščajo.
Trump stopnjuje pritisk na Zelenskega
Napetosti med Washingtonom in Kijevom so se zaostrile po tem, ko je Zelenski Trumpa obtožil, da poskuša Ukrajino prisiliti v kapitulacijo pred Rusijo. Ukrajinsko vodstvo obenem sumi, da ZDA občasno omejujejo tudi izmenjavo obveščevalnih podatkov in opozoril o izstrelitvah ruskih balističnih raket.
Trump medtem vztraja, da želi čim prej končati vojno, in je nakazal, da bi se moral za Ukrajino pogajati kdo drug. Kritičen je tudi do ukrajinskih napadov na ruske rafinerije, ki po njegovem mnenju prispevajo k višjim cenam goriva.
Ameriški predsednik je ob tem izjavil, da Rusija po njegovem mnenju Ukrajini ni povzročila posebno velike škode. To je povedal na dan, ko je v ruskem napadu z dronom v Harkivski oblasti umrlo šest ljudi, med njimi tudi otroci. Rusija je pred tem napadla tudi Kijev z več kot desetimi balističnimi raketami ter ciljala številne energetske objekte po državi.
Evropa se boji posledic za lastno varnost
Evropski diplomati poskušajo posredovati med Trumpom in Zelenskim, vendar za zdaj ne načrtujejo novega obiska v Washingtonu. Za evropske države namreč spor ni zgolj vprašanje prihodnosti Ukrajine, temveč tudi širše evropske varnosti.
Nemški kancler Friedrich Merz je opozoril, da Putinov cilj ni samo vojaški poraz Ukrajine, temveč tudi spodkopavanje demokracije v Evropi. Po njegovih besedah bi morale ZDA razumeti, da sta stabilna Evropa in Evropska unija kot globalna partnerica tudi v ameriškem interesu.
Trumpova administracija medtem vztraja, da morajo evropske države prevzeti večji del stroškov pomoči Ukrajini. Spor dodatno zaostrujejo ukrajinski napadi z brezpilotnimi letalniki na rusko naftno infrastrukturo in nesoglasja glede ameriške politike do ruskega energetskega sektorja.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je na vprašanje, ali so odnosi med Washingtonom in Kijevom nepopravljivo uničeni, odgovoril, da si Trump prizadeva končati vojno in je pripravljen obe strani spodbuditi k pogajanjem.
Za Ukrajino pa ostaja ključno vprašanje, ali bo med diplomatskim zaostrovanjem še naprej dobivala orožje, ki ga potrebuje za obrambo pred ruskimi napadi.
