»Imeli smo nekaj problemov glede porabe denarja za obrambo, zdaj pa imamo popolno zavezanost ne samo dvema odstotkoma BDP za obrambo, pač pa tudi verodostojni poti do 3,5 odstotka BDP za obrambo kasneje do leta 2035,« je dejal Rutte po srečanju z Janšo na sedežu zavezništva.
Slovenski premier je izrazil obžalovanje, da v letih od vstopa Slovenije v Natu zaveza o dveh odstotkih BDP za obrambo ni bila izpolnjena. Zdaj je, in sicer z rebalansom proračuna prejšnji teden, s katerim je vlada zagotovila, da se bo skupni obseg sredstev za obrambo povišal za 296 milijonov evrov in tako dosegel 2,03 odstotka BDP.
»Sredstev za obrambo ne povečujemo, ker je to obveza do Nata ali ker je nekdo tako ukazal, mi moramo povečati obrambne kapacitete zato, da bo Slovenija sposobna braniti sebe in sodelovati v zavezništvu, ker je obramba v zavezništvu bistveno cenejša in bolj učinkovita, kot če bi sami to zagotavljali,« je dejal Janša.
Kaj je bil problem?
V Natu so letos Slovenijo pod prejšnjo vlado Roberta Goloba izpostavili kot eno treh članic zavezništva, ki letos ne bo odmerila dogovorjenih dveh odstotkov BDP za obrambo, pri čemer so dodali, da sta Albanija in Češka predstavili program, da cilj do konca leta dosežeta, Slovenija pa ga takrat še ni.
Nekdanja slovenska vlada je kritike zavračala. Golob je dejal, da so vlaganje v obrambo razumeli širše, ne samo kot nakupe orožja, pač pa tudi kot obnovo infrastrukture, ki služi za civilne in vojaške namene, oziroma kot projekte za večjo odpornost družbe.
Po trditvah Goloba je prejšnja vlada leta 2025 Natu predstavila te projekte in z njimi niso imeli težav, ampak so bili ameriški generali »navdušeni nad slovensko obrambno doktrino«, potem pa je nova ameriška vlada spremenila pristop in hotela prodajati orožje, medtem ko je prejšnja razmišljala, kako ga spraviti do fronte, je dejal Golob.
Izziv so kadri, ne (samo) oklepniki
Janša je dejal, da bo Slovenija naredila vse, da doseže tudi cilj o odmeri 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe do leta 2035. Ta cilj sicer predvideva še nadaljnjega 1,5 odstotka BDP za naložbe oziroma za širše obrambne projekte.
Na vprašanje, zakaj zveza Nato vztraja pri ciljih, kot je vzpostavitev srednje bataljonske skupine z oklepniki in izvidniškega bataljona kljub spremenjenemu načinu vojskovanja, ki se kaže v Ukrajini, Rutte odgovarja, da zavezništvo potrebuje oboje – tako tradicionalno oborožitev, kot so tanki in letala, kot zelo sodobno, kot so brezpilotniki in sistemi umetne inteligence.
»Takšna kombinacija zagotavlja, da smo se spodobni braniti danes in v prihodnje,« je dejal Rutte.
Janša je glede oklepnikov obžaloval razveljavitev pogodbe za nakup vozil boxer pod prejšnjo vlado in dodal, da jih danes ni mogoče na hitro dobiti, ker so se zelo podaljšale čakalne vrste, so pa tudi dražji. »Stvari bomo poskušali reševati s sredstvi, ki jih imamo, ali pa s tem, kar se tako ali drugače da dobiti od prijateljskih držav,« je rekel.
Pri tem pa dodaja, da ne gre samo za tehniko, pač pa »so prva stvar ljudje in tu imamo v Sloveniji največji problem. Najprej moramo povečati te kapacitete in jih potem opremiti. Tu ne gre za oklepnike, gre za vojaško enoto, sestavljeno iz ljudi, oklepniki pa so zato, da so varni in učinkoviti.«
Rutte in Janša sta govorila tudi o podpori Ukrajini in o zahodnem Balkanu.
