Cilj pobude, ki jo nekateri imenujejo evropski Nato, ni ustvarjanje konkurence obstoječemu zavezništvu, temveč krepitev vloge Evrope v poveljniških strukturah. Evropski uradniki želijo zagotoviti kontinuiteto odvračanja Rusije in jedrsko verodostojnost tudi v scenariju, ko bi Washington pod vodstvom Donalda Trumpa umaknil svoje sile ali zavrnil pomoč zaveznicam.
Ključen preobrat v Berlinu
Načrti, ki so se začeli oblikovati že lani, odražajo globoko zaskrbljenost nad zanesljivostjo ZDA. Odločilen premik se je zgodil v Berlinu. Nemčija, ki se je desetletja zanašala na Ameriko kot končnega varuha varnosti, je pod kanclerjem Friedrichom Merzem spremenila svojo strateško usmeritev.
Po pisanju Wall Street Journala viri blizu kanclerju navajajo, da je Merz konec lanskega leta začel dvomiti o ameriški politiki, ko je ocenil, da je Trump pripravljen zapustiti Ukrajino. Merza naj bi še posebej skrbelo, da Trump v vojni zamenjuje žrtev in agresorja ter da ameriških odločitev ne vodijo več jasne vrednote. Čeprav kancler zavezništva ne želi javno spodkopavati, se zavzema za to, da Evropa prevzame večji del bremena.
Evropska iniciativa
Po pisanju Wall Street Journala je paradoksalno, da Evropejci zdaj sami prevzemajo odgovornosti, prevzem katerih je Trump dolgo zahteval, vendar to počnejo iz lastne nuje, in ne zaradi ameriškega prepričevanja. Trump je namreč v zadnjem času evropske zaveznike označil za slabiče, Nato pa za papirnatega tigra.
Sprememba nemškega stališča je omogočila širši dogovor, ki vključuje tudi Združeno kraljestvo, Francijo, Poljsko, nordijske države in Kanado. Načrtovanje se zdaj osredotoča na konkretna vprašanja o tem, kdo bi vodil protizračno obrambo in logistične poti proti Baltiku v primeru umika ameriških častnikov.
Kot še piše Wall Street Journal, največji izziv ostaja jedrsko odvračanje. Celotna struktura Nata je zgrajena okoli ameriškega vodstva in jedrskega dežnika, ki ga Evropa ne more hitro nadomestiti. Kljub temu sta Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron že odprla razpravo o možnosti razširitve francoskega jedrskega odvračanja na druge evropske države.
Vse kaže, da je bila prelomna točka Trumpova grožnja z zapustitvijo Nata zaradi spora glede Grenlandije in zavračanja evropske podpore ameriškim operacijam v Iranu.