Foordova vladavina terorja je trajala šest mesecev, v tem času pa je prevzel popoln nadzor nad življenjem svoje partnerice. Po navedbah kentske policije ji je prepovedal stike z družino in prijatelji ter prevzel nadzor nad njenimi profili na družbenih omrežjih. Hišo je smela zapustiti le z njegovim izrecnim dovoljenjem, s čimer jo je popolnoma osamil od zunanjega sveta in si omogočil stopnjevanje zlorab.
Poleg socialne osamitve jo je Foord tudi finančno uničeval. Sodišče je med obravnavo slišalo, da je ves njen denar porabil za igre na srečo, droge, alkohol in srečke. Žrtvi ni dovolil imeti telefona in ji je vsakega, ki si ga je priskrbela, namerno poškodoval. V enem primeru jo je celo prisilil v prodajo telefona, da bi poplačal svoje dolgove za droge.
Poniževanje je bilo ključni del njegovega psihičnega nasilja. Najbolj grozljiv primer, predstavljen na sodišču, je bil dogodek, ko jo je zaklenil v sobo in jo izpustil šele, ko je bila prisiljena lajati kot pes. Ob neki drugi priložnosti je nanjo zlil vedro umazane vode in s tem pokazal popolno nespoštovanje do njenega dostojanstva.
Fizično nasilje je bilo prav tako del vsakdana. Foord je bil do žrtve izjemno surov; med enim od napadov jo je zgrabil za vrat, potisnil na tla in z njeno glavo večkrat udaril ob tla. Ko je žrtev nekega dne poskušala pobegniti in se zateči na varno, ji je sledil do druge hiše in skozi okno vrgel opeko, kar je prestrašilo tamkajšnjo lastnico.
Njegovo nasilje se ni ustavilo pri fizičnih napadih in poniževanju. Da bi ohranil nadzor in jo držal v nenehnem strahu, je Foord svoje grožnje tudi snemal. Na enem od posnetkov, predvajanih na sodišču, je žrtvi grozil z nožem in napovedal, da jo bo ubil. To dejanje je bilo obtožbi dodano kot oteževalna okoliščina, ki kaže na premišljeno ustrahovanje.
Nasilje se je končalo decembra 2025, ko je žrtev končno zbrala moč za prijavo. Ko so policisti prišli na naslov v Rochestru, da bi aretirali 33-letnega Deana Foorda, se je ta odločil za nenavaden poskus pobega. Posnetek policijske kamere prikazuje trenutek, ko odprejo vrata hladilnika in v njem najdejo sključenega osumljenca. Med preiskavo so pri njem našli tudi kokain, kar je vodilo v dodatno obtožnico.
Na sodišču v Maidstonu je bil Foord spoznan za krivega v vseh točkah obtožnice: povzročitev telesnih poškodb, povzročitev premoženjske škode, grožnje z umorom, fizični napad, nadzorniško in prisilno vedenje ter posedovanje prepovedane droge razreda A. Kljub teži dokazov in resnosti zločinov mu je bila izrečena zaporna kazen v trajanju treh let, kar je v javnosti sprožilo razprave o ustreznosti kazni za tako hude oblike družinskega nasilja.
Preiskovalni policist George Fisher je po izreku sodbe izpostavil brutalnost storilca. »Foord je nasilen strahopetec, ki je z uporabo strahu, nasilja in ustrahovanja nadzoroval skoraj vse vidike življenja žrtve. Pred policisti se je poskušal skriti v hladilniku, a zanj ni bilo skrivališča,« je dejal in dodal, da primer dokazuje, da bodo storilce vedno izsledili. Fisher je ob tem posebej pohvalil pogum žrtve, ki je s svojo prijavo omogočila obsodbo in prekinila krog nasilja.