Približno mesec dni po tistem, ko so kita grbavca prvič opazili v bližini Wismarja in Timmendorfer Stranda na severni nemški obali Baltskega morja, so oblasti sporočile, da nasedlemu kitu ni več pomoči. Kot poroča Guardian, kit zdaj nemočen leži v zalivu Kirchsee na otoku Poel. Gasilci so v stalni pripravljenosti in žival močijo z morsko vodo, da bi ji olajšali zadnje dni.
Glavni razlog za hitro pešanje živali naj bi bila ribiška mreža, ki se mu je zapletla v čeljust, zaradi česar je oslabel in izgubil orientacijo. Kit grbavec v Baltsko morje sploh ne sodi, saj je voda tam premalo slana in pregloboka za njegovo preživetje, strokovnjaki pa predvidevajo, da so ga tja zvabile jate sledov. Poleg okužbe kože so na njegovem hrbtu opazili tudi številne rane.
Guardian navaja, da so zaradi usode kita jokali politiki, na obalo so prihajali šamani iz oddaljenih krajev, strokovnjaki pa so se znašli pod plazom kritik. Tisti, ki so sprva skušali kita rešiti, kasneje pa mu zgolj lajšati umiranje, so celo prejemali grožnje s smrtjo. Nekateri kritiki so politike in naravovarstvenike obtožili mučenja živali, situacijo pa izrabili celo za politično propagando skrajne desnice.
»Vsi smo bili popolnoma nepripravljeni na takšne razsežnosti,« je priznal lokalni župan. Ena vodilnih strokovnjakinj za kite grbavce je celo zahtevala anonimnost v medijih, saj je po njenih besedah »v Nemčiji postalo nevarno govoriti o kitih«.
Sovraštvo in nemoč
Revija Spiegel je v naslovni zgodbi z naslovom »Kit umira, država gleda – sovraštvo med ljudmi« reševalno akcijo primerjala s spodletelo gledališko predstavo. V njej po mnenju avtorjev nastopajo »užaljeni zaščitniki živali, jezni policisti, nemočne oblasti in kit, ki se ne drži odrskih navodil«.
Na čustveni tiskovni konferenci pred dvema tednoma so minister za okolje dežele Mecklenburg - Predpomorjansko Till Backhaus, reševalci in znanstveniki iz pomorskega muzeja v Stralsundu sporočili, da je reševanje končano. Strokovnjaki so poudarili, da kitu ni več pomoči, in javnost prosili, naj žival pusti v miru umreti.
Nenavadni predlogi in nemoč oblasti
Kljub temu so se predlogi za rešitev kar vrstili. Od ideje, da bi kita s helikopterjem dvignili na ponjavi, do zamisli o najemu velikanskega katamarana iz Danske, a nobena metoda ni bila izvedljiva.
Ljudje, ki se predstavljajo kot ljubitelji živali in okoljevarstveniki, so se z lastnimi plovili skušali približati kitu. Policija je morala posredovati celo proti ženski iz Bavarske, ki se je kitu približala na manj kot tri metre. Med predlogi so se znašli žerjavi, napihljivi pontoni in celo predvajanje posnetkov kitovega petja. Neki avstrijski izumitelj je predlagal gradnjo bazena okoli kita, samozvani ambasador kitov pa je zložil zdravilno pesem HeJaWa.
Vključil se je tudi nemški milijonar, pripravljen financirati kakršen koli poseg, rekoč: »Če je mogoče poleteti na Luno, mora biti mogoče rešiti tudi kita.«
Zadnji predlogi so vključevali evtanazijo, ki pa je zaradi anatomije kita skoraj neizvedljiva, saj bi morali injekcijo vbrizgati neposredno v srce. Oblast je zavrnila tudi metodo uporabe eksploziva, ki jo v nujnih primerih dopušča mednarodna komisija za kitolov, saj bi bila prenevarna za okolico. So pa reševalci napovedali, da bodo žival spremljale do konca.