Ko je Barack Obama marca 2014 Rusijo označil za regionalno silo, je bila njegova izjava očitno namenjena ponižanju Vladimirja Putina. Ruski predsednik je pravkar priključil Krim, Obama pa je njegovo ravnanje predstavil kot dokaz šibkosti Moskve, ki mora zato ogrožati svoje sosede.
Donald Trump zdaj vodi politiko v nasprotni smeri. Rusiji pomaga ponovno pridobivati položaj svetovne velesile, s tem pa po oceni komentatorja Ansgarja Grawa z nemškega portala Focus zmanjšuje vpliv ZDA, ki naj bi jih želel znova postaviti na prvo mesto.
Trump Putinu razgrinja rdečo preprogo
Trumpovo približevanje Rusiji se je izrazito pokazalo avgusta lani, ko je Putina na Aljaski sprejel z rdečo preprogo, vojaškimi častmi in aplavzom. Srečanje ni prineslo prekinitve ognja v Ukrajini, je pa ruskemu predsedniku zagotovilo pomembne simbolne in politične koristi. Voditelj, ki ga je Zahod zaradi napada na Ukrajino želel osamiti, je bil deležen slovesnega sprejema ameriškega predsednika.
Zdaj bi lahko Moskva dosegla še več. Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi Putin predlagal vrh, na katerem bi se novembra srečali Trump, kitajski predsednik Xi Jinping in ruski voditelj ter razpravljali o koncu vojne v Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na srečanju ne bi sodeloval, prav tako ne predstavniki Evrope. Putin naj bi zamisel predstavil med telefonskim pogovorom s Trumpom 9. oktobra. Ameriški predsednik predloga sicer še ni sprejel, vendar naj bi bil zanj odprt.
Za Moskvo je pomembna že sama zamisel o takšnem srečanju. Putin bi se lahko predstavil kot voditelj, ki skupaj z ameriškim in kitajskim predsednikom odloča o prihodnji svetovni ureditvi.
Rusija bi bila nagrajena za napad na Ukrajino
Takšna ureditev bi pomenila, da bi tri velike sile razpravljale o usodi četrte države, ne da bi ta imela možnost neposredno sodelovati pri odločanju. To spominja na velike diplomatske dogovore iz preteklosti, ko so si najmočnejše države razdelile vpliv in določale povojno ureditev brez enakopravne udeležbe manjših držav.
Prav takšen svetovni red ustreza Putinovemu razumevanju mednarodne politike: velike sile se dogovorijo med seboj, manjše države pa se morajo nato prilagoditi sprejetim odločitvam.
Rusija bi se tako vrnila v središče svetovne politike, čeprav je z napadom na Ukrajino kršila mednarodno pravo. Še več, vojna, zaradi katere je bila Moskva deležna zahodnih sankcij in diplomatske osamitve, bi ji lahko pomagala doseči položaj, ki si ga želi že dolgo.
Posel z ruskim dizlom spodkopava sankcije
Krepitvi ruskega položaja naj bi pomagalo tudi Trumpovo popuščanje pri energetskih sankcijah. Po navedbah članka je ameriški predsednik 9. oktobra napovedal dogovor o dodatnih dobavah ruskega dizelskega goriva za ZDA in svetovni trg.
Predvidene naj bi bile začetne dobave v obsegu več kot 300.000 ton, novembra pa še dodatnih 500.000 ton, pozneje tudi večje količine. Ameriško finančno ministrstvo naj bi takšne posle začasno dovolilo do aprila 2027.
Trumpova računica je povezana tudi z domačo politiko. Visoke cene goriva predstavljajo tveganje za republikance pred kongresnimi volitvami 3. novembra. Morebitne dodatne dobave bi lahko pomagale ublažiti pritisk na cene, Putin pa bi se predstavil kot partner, ki lahko Američanom pomaga pri obvladovanju življenjskih stroškov.
Toda dejanski učinek na cene goriva je vprašljiv. Strokovnjaki, ki jih navaja ameriški Council on Foreign Relations, pričakujejo, da bodo kratkoročni učinki na svetovne cene omejeni. Politična korist za Moskvo pa je precej jasnejša: enotnost zahodne sankcijske politike se zmanjšuje.
Trump zaobšel sankcije, ki jih je sprejel sam
Trump je 16. oktobra storil še korak dlje. Z izvršnim ukazom je začasno ustavil sankcije in carinske ukrepe proti Rusiji, ki jih je predvideval zakon, podpisan septembra. Med njimi so bili ukrepi proti kupcem ruskih energentov.
Kot razlog je navedel nacionalni interes ZDA. To ne pomeni, da so bile odpravljene vse sankcije proti Rusiji, vendar je Trump preprečil uveljavitev dodatnega pritiska, ki ga je želel vzpostaviti kongres.
V Washingtonu so se pojavila tudi nasprotovanja. Dvanajst senatorjev iz obeh strank je predsednika pozvalo, naj prekliče dogovor o dizelskem gorivu in ohrani sankcije. Njihov argument je, da mora Rusija za nadaljevanje vojne plačevati višjo ceno, če želi Zahod doseči pravičen mir v Ukrajini.
Trumpova politika gre v nasprotno smer: Moskvi olajšuje gospodarsko poslovanje in slabi instrumente, s katerimi bi jo lahko prisilili k popuščanju.
Ukrajina postaja kriva za višje cene goriva
Medtem ko Rusija dobiva priložnosti za gospodarsko sodelovanje z ZDA, se pritisk na Ukrajino povečuje.
Trump je ukrajinske napade na ruske rafinerije povezal z rastjo cen energentov in celo namignil na možnost sprememb na vrhu ukrajinskega vodstva. To se dogaja v času, ko Rusija še naprej napada ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Takšen pristop spreminja politično razmerje med napadalcem in napadeno državo. Rusija se predstavlja kot morebitna dobaviteljica cenejše energije, Ukrajina pa kot ovira, ki s svojimi napadi prispeva k višjim cenam.
Trumpov cilj, ublažiti stroške za ameriške volilce pred novembrskimi volitvami, tako postaja sredstvo za krepitev Putinovega mednarodnega položaja.
Diplomacija seveda zahteva pogovore tudi z agresorjem, gospodarske spodbude pa so lahko del pogajanj. Toda ključno je, kaj država v zameno za popuščanje dejansko doseže. Če Rusija dobi gospodarske in politične koristi, ne da bi morala ponuditi preverljive koncesije, se krepi politika, ki naj bi jo Washington želel spremeniti.
Putin pridobiva, Amerika izgublja vpliv
Putin svojega največjega uspeha še ni dosegel. Ukrajina se še naprej upira, v ameriškem kongresu pa se pojavlja odpor proti Trumpovemu približevanju Moskvi.
Kljub temu Trump s svojimi potezami Rusiji odpira pot do večjega vpliva na prihodnjo ureditev Evrope. Če bi se o koncu vojne odločali predvsem Washington, Moskva in Peking, medtem ko bi bila Ukrajina in Evropa potisnjeni na stran, bi to pomenilo pomemben premik v mednarodnih odnosih.
Članek zato izpostavlja paradoks Trumpove politike: ameriški predsednik, ki obljublja, da bo znova naredil Ameriko veliko, bi lahko s popuščanjem Putinu predvsem okrepil Rusijo.
