V najvzhodnejši avstrijski zvezni deželi so uvedbo cestnine za težka tovorna vozila na državnih cestah s 1. januarjem 2027 napovedali prejšnji teden. Sprva se bo zaračunavala na treh odsekih državnih cest, letna vinjeta pa bo stala od 650 do 1000 evrov, je pojasnil državni svetnik Heinrich Dorner (SPÖ). Poleg letnih bodo na voljo tudi dnevne, tedenske in mesečne vinjete, njihova cena pa bo med drugim odvisna od izpustov ter števila osi, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.
V stranki ÖVP so opozorili, da bo cestnina vplivala ne le na tranzitni promet, temveč tudi na lokalna podjetja. Podjetje za proizvodnjo pijač s šestimi vozili bi moralo plačati približno 4500 evrov na leto, gradbeno podjetje s 15 tovornjaki pa več kot 11.000 evrov, je izračunal poslanec v deželnem parlamentu Patrik Fazekas. Tovorna vozila bodo iskala alternativne poti in problem se bo preprosto preselil v mesta in vasi, se bojijo v opoziciji.
Do napovedane cestnine so kritični tudi v gospodarski zbornici in trdijo, da bo vplivala tudi na avtobuse, s čimer bi se povečali stroški javnega in turističnega prometa na Gradiščanskem. Kot so opozorili, bodo stroške na koncu plačali potrošniki, saj bodo morala podjetja višje stroške prevoza prenesti nanje. Prav tako bi lahko cestnina ogrozila lokalno oskrbo s hrano.
Namestnica deželnega glavarja Anja Haider-Wallner (Zeleni) te trditve zavrača. Kot je poudarila v pogovoru za televizijo ORF, si ne more predstavljati, da bi cestnina v višini treh evrov na dan vplivala na ceno tisoč prepeljanih lončkov jogurta. "Nekdo mi bo moral pokazati izračune," je dejala.
Tudi vodja poslanske skupine SPÖ v deželnem parlamentu Roland Fürst je pred kratkim kritike označil za popolnoma pretirane. Poudaril je, da so davkoplačevalci doslej krili celotne stroške obrabe državnih cest. "Gre za pravičnost in preglednost stroškov, da težki tovorni promet, ki nesorazmerno obremenjuje ceste in mostove, prav tako prispeva k njihovemu vzdrževanju," je dejal. Dodal je, da bi cestnina povzročila stroške v višini "le delčka centa" na enoto prepeljanega blaga.
V drugih avstrijskih deželah za zdaj takšnih načrtov nimajo. V Predarlskem denimo vidijo cestnino za tovornjake kot dodaten pritisk na podjetja v že tako zahtevnih gospodarskih časih - in s tem ogrožanje delovnih mest. "Dodatna bremena za podjetja in državljane so napačna pot," so po poročanju agencije APA danes sporočili iz tamkajšnje deželne vlade.