Dokler bodo obstajale te nevralgične točke, ne bo mogoče preveriti, ali v islamskih družbah prihaja do modernizacije. Po Šterbenčevem mnenju bo religija namreč ohranjala vlogo nacionalnega ščita pred zahodnimi vdori, katerih cilj je sicer nadzorovanje Bližnjega vzhoda zaradi številnih ključnih geostrateških točk na njegovem ozemlju.
Po ocenah diplomata Iztoka Simonitija, urednika zbirke Mednarodni odnosi, Bližnji vzhod ostaja sinonim za nerešljivo krizo. Mlada generacija se bo morala po njegovih besedah vprašati, ali je islamski svet zmožen sekularizacije. Sam meni, da je ta proces izvedljiv. "Zahodni svet se je lahko pri odločitvah za sekularizacijo oprl na tradicijo. Z malce dobre volje in intelektualnim pristopom bi se to lahko naredilo tudi v islamu," je ocenil Simoniti in menil, da sožitje Zahoda z islamskim svetom nima alternativ.
Sociolog religije dr. Marjan Smrke je poudaril, da se v islamskem svetu ni zmogel razviti sistem družbene enakosti. Do tega ni prišlo, ker se popolnoma ni uspelo razviti niti državi. Ponekod je ta predstavljala zgolj vojsko in policijo. "Večja kot je družbena neenakost, bolj se moli," je ob tem dodal Smrke in še opozoril, da vendarle ne gre enačiti celotnega muslimanskega sveta.
V svojem nastopu je mednarodni politiolog dr. Milan Brglez izpostavil predvsem vlogo slovenske zunanje politike v islamskem svetu. Ocenil je, da bi lahko Slovenija nastopila precej bolj avtonomno. Kot primer nišnega udejstvovanja za slovensko zunanjo politiko je omenil humanitarno diplomacijo (pomoč žrtvam min, rehabilitacija, op. p.). Ta po Brglezovem mnenju namreč ne spreminja stanja na terenu in zaradi takšne politike se nihče ne počuti ogroženega.
Dnevnikov novinar Ervin Hladnik - Mihlarčič je opozoril na netransparentnost dogajanja v islamskem svetu. Ta je sedaj podobna tisti sivini ob začetku arabskih vstaj pred dobrim letom dni. "Napačno bi bilo napovedovati, kaj se bo zgodilo s tem svetom," je dejal.
