Obnovljeni spopadi med ZDA in Iranom so posledično prinesli velik skok cen nafte. Potem ko so ta teden Iranu zavezani hutijevci uresničili grožnje in začeli napade v ožini Bab El Mandeb (Vrata solz), ki Rdeče morje povezuje z Adenskim zalivom, se je nafta spet povzpela na sto dolarjev za sod. Pred tem je po doseženem memorandumu o prekinitvi spopadov med ZDA in Iranom v drugi polovici junija padla pod 80 dolarjev.
Napad na dva tankerja v četrtek je povzročil občuten padec prometa čez Rdeče morje, ki je po večmesečnih težavah s prosto plovbo čez Hormuško ožino postalo glavni izvozni koridor za nafto iz Savdske Arabije. Promet čez ožino Bab El Mandeb se je v nekaj dneh zmanjšal za kar 60 odstotkov, ladjarji pa se zdaj odločajo za daljšo in cenovno dražjo pot okoli Afrike. Kljub temu je polovica od 18 ladij, ki so v četrtek šle čez ožino, prevažala surovo savdsko nafto, med njimi tudi dva kitajska supertankerja. Število tankerjev, ki so prečkali Hormuško ožino, se je zmanjšalo na vsega enega, kar je najmanj od začetka maja.
Kaj bodo storili Iran in ZDA?
Svetovno trgovanje je v precejšnji meri odvisno od proste plovbe skozi pet morskih ožin. Prav zato blokada dveh – čeprav je delna – predstavlja veliko vnovično grožnjo mednarodni trgovini. Naraščajoče cene nafte spet pomenijo težavo za ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki zdaj hutijevcem in Iranu grozi s hudim vojaškim povračilom, če bodo napade na tankerje v Rdečem morju ponovili. Ena od možnih operacij je omejen ameriški vojaški kopenski poseg na katerem od iranskih otokov, denimo na pomembnem naftnem vozlišču Kešm.
Iranska vojska pravi, da je pripravljena na morebiten kopenski vdor tujih sil. Ne izključuje niti svojega kopenskega posredovanja v kateri od zalivskih držav, ki gostijo ameriška oporišča. Že ob sedanjih napadih na ameriška oporišča v regiji pošilja svarila lokalnemu prebivalstvu, naj se umakne pol kilometra vstran od območij lokacij, ki jih uporablja ameriško vojaško osebje. Te lokacije naj bi bile sicer tajne. Poziv je zato toliko bolj zanimiv, hkrati pa ZDA po nedavnem napadu na položaj agentov Cie v Savdski Arabiji preiskujejo poročila, da Rusija morda Iran oskrbuje z obveščevalnimi podatki o lokacijah ameriške vojske in njenih agentov v regiji.
ZDA medtem spet kopičijo dodatno orožje na Bližnjem vzhodu. V Washingtonu se krepi prepričanje, da so možnosti za vrnitev k pogajalski mizi pičle. Trump je tudi napovedal, da bodo vso škodo na tovornih ladjah poplačali iz zaseženih iranskih sredstev, kar so v Teheranu ostro obsodili. Iranski zunanji minister Abas Aragči je dejal: »Zaseg premoženja druge države za poravnavo prihodnjih zahtevkov predstavlja nevaren presedan.«
Ogrožen savdski naftni izvoz
Zaostrovanje v Rdečem morju se je sicer nakazovalo že vse od začetka obnovitve spopadov med ZDA in Iranom. Iz Teherana so takrat začeli prihajati jasni signali, da bi spet lahko aktivirali eno izmed svojih »sil upora«, ki delujejo avtonomno, a v dogovoru z Iranom. Ker je Hezbolah zatopljen v vojno z Izraelom, je kazalo, da Teheran misli na hutijevce. Ti obvladujejo zahod Jemna ob strateško pomembnem prelivu Bab El Mandeb. Kmalu po namigih iz Teherana so zagrozili z blokado 26 kilometrov široke ožine predvsem za savdske tankerje. Tudi ta ožina ima, podobno kot Hormuška, poseben režim plovbe z dvema kanaloma, ki sta široka približno tri kilometre, loči pa ju varnostni pas.
Hutijevci se napadov na tankerje – izvajali so jih že med vojno v Gazi kot domnevno povračilo Izraelu – lotevajo na podoben način kot Iran v Hormuški ožini: z droni in raketami. Tako poskušajo stopnjevati pritisk na Washington in Riad, da bi popuščala Iranu. Za začetek so njihova dejanja povzročila podvojitev zavarovalniških premij za trgovske ladje, ki plujejo čez Rdeče morje. V Riadu pa alarmi zvonijo zato, ker ogrožajo njegov edini preostali izvozni koridor za nafto. Zaradi zaprtja Hormuške ožine namreč nafta zdaj teče po 1200 kilometrov dolgem naftovodu Petroline od vzhoda države na zahod do rdečemorskega pristanišča Janbu, kjer gre na tankerje. V 80. letih zgrajen naftovod ima kapaciteto sedem milijonov sodov na dan.
Iranska pomoč za napade
Skoraj štiri leta ugasnjen konflikt hutijevcev s Savdsko Arabijo je tako spet zagorel. Neposreden povod za prekinjeno premirje, ki nikoli ni preraslo v končen mirovni dogovor, je predstavljal savdski napad na letališče v Sani, s katerim so preprečili pristanek iranskega letala. Kdo je sedel na letalu, sicer ostaja nejasno. Hutijevci trdijo, da so bili na letalu njihovi predstavniki, ki so se vračali s pogreba ajatole Alija Hameneja. Mednarodno priznana jemenska vlada, ki jo iz Adna vodi Rašad Al Alimi, pa trdi, da je bil cilj napada preprečiti iranski vojaški transport in kršitev zračnega prostora.
Po zagotovilih več virov agencije Reuters naj bi bilo na civilnem letalu 21 poveljnikov iranske Revolucionarne garde, vojaški svetovalci ter oprema za raketne in dronske napade. Letalo so potem zaradi savdskega napada preusmerili v Hudejdo. Nekaj dni kasneje so hutijevci napovedali blokado in izvedli četrtkova napada na savdska tankerja Encelia in Lajla.
