Smrt 37-letne ženske v Minneapolisu, ki jo je v sredo ustrelil agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE), je prinesla napetosti v največje mesto v Minnesoti, sprožila obtoževanja med lokalnimi in zveznimi oblastmi ter nov krog obračunavanja med republikanci in demokrati. Podobni dogodki, ko so med posredovanjem varnostnih sil v sumljivih okoliščinah umirali civilisti, so v ZDA znali pripeljati do množičnih protestnih gibanj. Ni rečeno, da bo tudi tokrat tako, so pa v sredo in četrtek že potekale demonstracije v več velikih mestih z demokratskimi župani, kamor administracija predsednika Donalda Trumpa načrtno pošilja agente ICE z misijo odkrivanja nezakonitih priseljencev in kaznivih dejanj, povezanih s priseljevanjem. V Minnesoti so posebej osredotočeni na somalijsko skupnost, ki je tam največja v ZDA.
Samoobramba ali neodgovornost?
Voznica Renee Nicole Good je ustavila vozilo sredi ceste pod kotom ter, kot se zdi s posnetkov, pomahala vozilu agentov ICE, naj zapelje mimo, ker je hotela zaviti levo na vozni pas na drugi strani ceste. Agenti so izstopili iz vozila in zakorakali proti njenemu vozilu, dva na voznikovi strani, tretji na drugi. Ko je eden od agentov prišel do voznikovih vrat in jih hotel odpreti, je zapeljala malo nazaj, nato pa zavila desno in speljala naprej. Pri tem je prišlo do stika med vozilom in agentom, ki je prišel do vozila z druge strani. Agentu se je uspelo umakniti. Ko je bilo vozilo vzporedno z njim, je ustrelil. Avto je nato treščil v parkirana vozila.
Boj za interpretacijo se je začel takoj, pri čemer ne gre samo za dogodek na cesti, pač pa širše vprašanje posredovanja agentov ICE v velikih ameriških mestih, ki je že dolgo tarča demokratskih kritik. Trump je dejal, da je agent ukrepal v samoobrambi, ker se je zbal za življenje. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem pravi, da je šlo za dejanje »domačega terorizma« in da je ženska hotela spremeniti vozilo v orožje ter da je že pred tem ovirala in zasledovala agente ICE. Dejala je, da je agent končal v bolnišnici, da pa je že odpuščen iz bolnišnice. Podpredsednik J. D. Vance je smrt ženske označil za »tragedijo, do katere so pripeljala njena dejanja. Ne vpletajte se nezakonito v operacije zveznih organov in jih ne poskušajte povoziti z avtom. V resnici je tako preprosto,« je zapisal.
Demokratski župan Minneapolisa Jacob Frey je dogodke videl povsem drugače in zavrnil trditve o samoobrambi agenta. »Šlo je za neodgovorno uporabo moči, zaradi česa je nekdo umrl,« je dejal. »Agenti ICE v mestu niso zaradi zagotavljanja varnosti … povzročajo kaos in nezaupanje,« je rekel in jim s sočnimi besedami pokazal vrata. Guverner Minnesote Tim Walz, sicer podpredsedniški kandidat demokratov leta 2024, je razlago vlade označil za »propagandno mašinerijo«. Dejal je, da je ukazal odprtje centra za izredne operacije, narodni gardi pa, naj bo v pripravljenosti.
Renee Nicole Good je bila po besedah svojcev mati treh otrok, dveh iz prvega zakona ter šestletnika iz drugega, čigar oče je pokojni. Sorodniki so za Minnesota Star Tribune dejali, da je bila mirna oseba in da se je morda ustrašila soočenja z agenti ter zato speljala.
Izpostavljena somalijska skupnost
Zvezna vlada je agente ICE poslala v več mest, da bi iskali nezakonite priseljence v okviru Trumpove politike ničelne tolerance in predvolilnih obljub o njihovem izgonu. Predsedniški ukaz o začetku Operacije varovanje je Trump podpisal dan po prisegi na položaj. Operacije so potem okrepili v več mestih, med drugim v New Yorku, Bostonu, prestolnici Washington, Seattlu, Miamiju, Filadelfiji in Atlanti.
Trump je novembra lani izpostavil somalijsko skupnost v Minnesoti in dejal, da je noče v ZDA. V Minneapolisu živi 84.000 Somalijcev (tretjina vseh v ZDA), večina pa ima ameriško državljanstvo. Somalijskim migrantom je ukinil zaščito pred izgonom, somalijska skupnost pa je postala tarča obtožb o velikih zlorabah socialnih transferjev. Agencija ICE je svojo prisotnost v Minneapolisu in Saint Paulu (mesto dvojček) okrepila decembra, januarja pa tja poslala do dva tisoč agentov, kar je ministrstvo za domovinsko varnost označilo za »največjo priseljensko operacijo v zgodovini«.