Odkar je na ameriški politični sceni Donald Trump, so se javnomnenjske raziskave redno motile – v njegovo škodo. Tako je bilo na vseh trojih njegovih predsedniških volitvah. Na kongresnih volitvah, ki bodo 3. novembra, ga ni na glasovnici, sam pa sporoča volilcem, naj ravnajo, kot da je. Njegova stranka bo tako upala, da se ankete spet motijo, kajti napovedujejo ji izgubo najmanj enega doma kongresa.
Povprečje anket dva tedna pred volitvami kaže, da bodo demokrati zlahka osvojili večino v predstavniškem domu kongresa, vprašanje je le, s koliko sedeži. V senatu, kjer se je takšen razplet lani zdel zanje nedosegljiv, pa imajo zdaj tudi odprto pot do zmage. Od približno osmerih volitev, kolikor je neodločenih, bi morali zmagati na peterih, preostale pa bi morale potekati po pričakovanjih.
Poraz predsednikove stranke na vmesnih volitvah ni presenečenje, prej tradicija. V prvem Trumpovem mandatu so demokrati leta 2018 v 435-članskem predstavniškem domu pridobili kar 41 sedežev, največ v skoraj 50 letih. S tega vidika se republikancem letos res ne obeta nič dobrega.
Potem je tu dejavnik Trumpa. Ta ostaja magnet za svojo bazo volilcev gibanja MAGA in jo lahko prepričljivo nagovarja k udeležbi. Zunaj nje, zlasti pri odločilnih neodvisnih volilcih, je za stranko očitno breme, saj njegovo politiko v eni zadnjih anket Ipsosa podpira le 33 odstotkov vprašanih. Razlogi so znani, med glavnimi je draginja, posebno na bencinskih črpalkah. Trump še vedno trdi, da je zanjo kriv njegov predhodnik Joe Biden, a vprašanje je, koliko imajo te trditve še učinka pri volilcih natanko 21 mesecev potem, ko je vstopil v Belo hišo.
V Kansasu demokrat prvič po letu 1932?
Kako izzivov polne so letošnje kongresne volitve za republikansko stranko, kažejo tesne tekme za nekatere sedeže v senatu, kjer načeloma ne bi smeli imeti težav glede zmage. Zelo zgovorno je, da napeta tekma poteka v Kansasu, kjer demokrati niso dobili zveznega senatorja od leta 1932.
V Teksasu se lahko zgodi, da ga bodo demokrati dobili prvič po skoraj 40 letih. Kandidat republikancev je teksaški pravosodni minister Ken Paxton, ki je na strankarskih volitvah s podporo Donalda Trumpa premagal dosedanjega republikanskega senatorja Johna Cornyna. Ta se je potegoval za peti mandat in bi bržkone lažje zmagal, Paxtona pa dohajajo številne afere in tekma s 37-letnim demokratskim poslancem Jamesom Talaricom je povsem neodločena.
V Ohiu, ki je zadnje čase bolj republikanski, se za izvolitev poteguje republikanec Jon Husted, ki je v senat sedel namesto podpredsednika J. D. Vancea, ko je ta lani odšel v Belo hišo. Izziva ga demokrat Sherrod Brown, ki je v senatu sedel 18 let, do poraza na volitvah leta 2025.
Podatki kažejo, da sta obe strani za kongresne volitve doslej porabili rekordnih 3,8 milijarde dolarjev za oglaševanje, največ v Teksasu, Ohiu in Michiganu. Razlog za to so v veliki meri senatne tekme. V Michiganu, ki ni več utrdba demokratov, se bije boj med njihovim progresivnim kandidatom Mohamedom El Sayedom, ki ga je Trump označil za džihadista, in nekdanjim dolgoletnim zveznim kongresnikom republikancev Mikom Rogersom.
Potem je tu tesna tekma v Mainu, kjer poskuša šesti mandat dobiti Susan Collins kot edina republikanska kandidatka v zvezni državi, kjer je leta 2024 zmagala Kamala Harris. Na Aljaski je demokratinja Mary Peltola v tesni tekmi z aktualnim republikanskim senatorjem Danom Sullivanom. Demokrati so na Aljaski nazadnje dobili zveznega senatorja leta 2008.
Napeto je tudi v Iowi, kjer senatni sedež branijo republikanci, in v Minnesoti, kjer ga branijo demokrati. In če se ankete morda spet motijo, se lahko drugače od predvidevanj razplete še v kakšni zvezni državi, kjer naj bi bilo že vse znano.
