Savdska Arabija se je po več mesecih prizadevanj za ohranitev nevtralnosti znašla v vse bolj nevarnem varnostnem položaju. Potem ko so bili njeni naftni objekti in druga ključna infrastruktura tarča raketnih in brezpilotnih napadov iz Jemna ter Iraka, je kraljevina skupaj z Združenimi državami Amerike izvedla letalske napade na cilje v vzhodnem Iraku, piše CNN.
Analitiki opozarjajo, da gre za pomemben preobrat v savdski strategiji. Riad je namreč od začetka letošnje regionalne krize skušal preprečiti neposredno vpletenost v spopad ter ohraniti odprte komunikacijske kanale z Iranom, zdaj pa se zdi, da se možnosti za diplomatsko rešitev hitro zmanjšujejo.
Grožnje prihajajo iz več smeri
Savdska Arabija se trenutno sooča s pritiskom na treh frontah. Na jugu jo ogrožajo jemenski hutijevci, ki jih podpira Iran, z vzhoda prihajajo grožnje iz Teherana, s severa pa delujejo proiranske šiitske milice v Iraku.
V zadnjih dneh so hutijevci izvedli raketne napade na naftne objekte ob Rdečem morju in napadli tudi savdske tankerje. Hkrati so proiranske milice iz Iraka z brezpilotnimi letalniki napadle kritično infrastrukturo in območje prestolnice Riad.
Po navedbah savdskega obrambnega ministrstva je bil prav ta val napadov ključni razlog za povračilne letalske napade na položaje milic v vzhodnem Iraku.
Nafta ostaja glavna tarča
Posebej skrb zbujajoči so napadi na naftno infrastrukturo in pomorske poti. Ker je promet skozi Hormuško ožino močno oviran, Savdska Arabija vse več izvoza usmerja prek pristanišč ob Rdečem morju.
To pa pomeni, da blokada ožine Bab al Mandab, s katero grozijo hutijevci, neposredno vpliva na svetovno trgovino z nafto. Po ocenah analitikov bi lahko morebitne dolgotrajne motnje resno prizadele savdsko gospodarstvo in svetovne energetske trge.
Velika vojaška vlaganja ne zagotavljajo popolne zaščite
Savdska Arabija je v zadnjih letih vložila več deset milijard evrov v modernizacijo vojske, sisteme protizračne obrambe in zaščito kritične infrastrukture. Kljub temu ostaja država ranljiva zaradi svoje velikosti, dolge obale in razpršenosti naftnih objektov.
Posebno nevarnost predstavljajo sodobni brezpilotni letalniki in balistične rakete, proti katerim popolna zaščita še vedno ni zagotovljena. Zato kraljevina pospešeno vlaga v nove sisteme za odkrivanje in prestrezanje dronov.
Gospodarski načrti pod pritiskom
Morebitna širša vojna bi lahko resno ogrozila gospodarsko strategijo prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. Savdska Arabija si že več let prizadeva zmanjšati odvisnost od nafte, privabiti tuje vlagatelje in razviti ambiciozne infrastrukturne projekte v okviru programa Vizija 2030.
Vendar so zaradi zaostrenih varnostnih razmer številni projekti že upočasnjeni ali okrnjeni, država pa se sooča tudi z naraščajočimi obrambnimi izdatki.
Na razpotju med diplomacijo in orožjem
Čeprav savdske oblasti poudarjajo, da si ne želijo nadaljnjega zaostrovanja razmer, analitiki menijo, da se je kraljevina znašla na prelomni točki. Vsak nov napad bi lahko sprožil še ostrejši vojaški odgovor in povečal nevarnost širšega regionalnega konflikta.
Ob tem v Riadu narašča zaskrbljenost, da bi se lahko ameriška podpora v prihodnje zmanjšala, medtem ko postajajo Iran in njegovi regionalni zavezniki vse bolj samozavestni. Savdska Arabija zato vse težje ohranja ravnotežje med diplomacijo, odvračanjem in neposrednim vojaškim posredovanjem.
