Napad, ki je presenetil številne zaveznike, je bil po mnenju WSJ opomin arabskim državam na nevarnost regionalne eskalacije, Trumpu pa je omogočil večji pritisk na izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Po treh tednih intenzivne diplomacije je Trump v Beli hiši predstavil mirovni načrt v 20 točkah, ki naj bi končal vojno med Izraelom in Hamasom. Netanjahu je načrt podprl, prav tako več arabskih voditeljev, kljub temu se kažejo globoka nesoglasja o njegovi izvedbi.
Trumpov načrt med drugim predvideva, da bi Hamas izpustil talce in se odpovedal oblasti, Izrael pa bi moral umakniti vojsko iz Gaze. Varnost naj bi prevzele arabske mednarodne sile, upravljanje pa palestinski tehnokrati. A vse strani imajo resne zadržke: Netanjahu nasprotuje vsakršni omembi palestinske države, Hamas noče privoliti v popolno razorožitev brez jamstva o izraelskem umiku, arabske države pa menijo, da je sporazum preoster do Hamasa in premalo odločen glede prihodnje palestinske države.
Situacijo je dodatno zapletel izraelski napad na Doho, ki je sprožil diplomatsko krizo. Katar je prekinil vse stike z Izraelom in zahteval opravičilo. Trump je skušal pomiriti napetosti in je organiziral srečanje z arabskimi in muslimanskimi voditelji ob robu zasedanja generalne skupščine ZN, kjer je predstavil prenovljeno različico načrta.
Čeprav je večina držav načeloma pozdravila napredek, so bile razočarane nad končno različico, saj je Izrael zavrnil ključne amandmaje – predvsem časovnico umika in jasno obvezo do palestinske države. Kljub temu so arabske države soglasno poudarile, da podpirajo načelo miru, vendar le, če bo načrt vključeval popoln izraelski umik in pot do palestinske državnosti.
Trump je načrt javno označil za največji korak k miru doslej in pozval vse strani k sodelovanju. Hamas je medtem poslal odgovor, ki ga Washington razume kot pripravljenost na mir, arabski pogajalci pa kot zavrnitveni manever z dodatnimi pogoji.
