Tožilci trdijo, da obtožbe zajemajo več kot 47.000 kaznivih dejanj v obdobju med letoma 2012 in 2022, vključno z umori, femicidi, izsiljevanjem in trgovino z orožjem. Med drugim se obtožbe nanašajo tudi na enega najbolj krvavih vikendov po koncu državljanske vojne.
Tudi do 245 let zapora
Od uvedbe izrednih razmer v državi leta 2022 je bilo sicer pridržanih več kot 91.500 ljudi. Parlament je omogočil množična sojenja, kar pomeni, da se velikemu številu obtoženih sodi skupaj namesto posamično.
Obtoženci so zaprti v več zaporih, med drugim tudi v zloglasnem Cecotu, strogo varovanem zaporu, ki je postal simbol Bukelejeve politike “ničelne tolerance” do tolp.
Tožilstvo je kot dokaze predstavilo obdukcijska poročila, balistične analize in pričanja ter zahteva najvišje možne kazni. Posamezni obtoženec bi lahko ob obsodbi za več kaznivih dejanj prejel tudi do 245 let zapora.
Kritike zaradi kršenja človekovih pravic
Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da takšna množična sojenja kršijo pravico do poštenega postopka. Kritike vključujejo omejen dostop do odvetnikov, podaljšano pridržanje brez obtožnice ter posege v zasebnost komunikacij.
Na tveganja je opozorila tudi Medameriška komisija za človekove pravice, ki je pozvala k prenehanju uporabe izrednih razmer kot glavnega orodja za boj proti kriminalu.
Vlada izpostavlja uspehe v boju proti kriminalu
Kljub kritikam vlada predsednika Nayiba Bukeleja trdi, da so ukrepi učinkoviti. Po uradnih podatkih se je stopnja umorov močno znižala – s 7,8 na 100.000 prebivalcev leta 2022 na približno 1,3 na 100.000 prebivalcev lansko leto.
Med obtoženimi so tudi domnevni dolgoletni vodje tolpe, vključno z nekaterimi, ki naj bi sodelovali v premirju med vlado in tolpami v času nekdanjega predsednika Mauricia Funesa.
