To veliko, drago odločitev je laburistična vlada premierja Keira Starmerja sprejela v skladu z nedavnim pregledom strateške obrambe, ki je po njenem »potrdil, da se soočamo z novimi jedrskimi nevarnostmi, saj druge države povečujejo, posodabljajo in diverzificirajo svoje jedrske arzenale«. Britanska vlada je sprejela tudi zunanjo varnostno strategijo, v kateri ugotavlja, »da bi se moralo Združeno kraljestvo aktivno pripravljati na možnost, da bo neposredno ogroženo na domačih tleh, potencialno v vojnem scenariju«.
Suvereni program jedrskih konic
Britanska vlada je nakup dvanajstih novih ameriških lovskih letal F-35A napovedala pred Natovim vrhom v Haagu. Starmer je pred vrhom tudi obljubil, da bo Britanija pred letom 2035 povišala obrambne izdatke na pet odstotkov BDP, kar je bil pričakovani dogovor v zavezništvu. Britanski BDP je leta 2024 dosegel 3000 milijard evrov, pet odstotkov bi torej naneslo 150 milijard.
Napovedani nakup ducata ameriških lovskih letal F-35A je del tako imenovanega suverenega programa jedrskih bojnih glav, krepitve samostojne jedrske sile Združenega kraljestva, v katero naj bi vložili petnajst milijard funtov (17,59 milijarde evrov). Največ denarja bo šlo za domačo izdelavo dvanajstih podmornic, oboroženih z jedrskim orožjem, ki so bile in ostajajo glavni del britanskega jedrskega zastraševanja. Povečali naj bi tudi število vojakov, zgradili novo orjaško topniško tovarno v Sheffieldu in izdelali še neznano število raket z jedrskimi bojnimi glavi s 7000 kilometri dosega. Ta program naj bi ustvaril 20.000 delovnih mest, v oskrbovalni verigi pa naj bi sodelovalo več kot sto britanskih podjetij.
»Še en robustni britanski prispevek Natu«
Britanska oborožitev z lovskimi letali F-35A lightning II, ki so peta generacija te vrste ameriških lovcev, bo za britanski RAF (kraljeve letalske sile) novost, ki jo je dolgo zahteval. Ta letala so lahko oborožena s konvencionalnim orožjem (bombami in raketami), mogoče pa jih je oborožiti tudi z jedrskimi bombami, izdelanimi v ZDA. To je načrt in cilj britanske vlade, ki pravi, da bo »to prineslo največjo krepitev britanske jedrske drže (zastraševanja) po hladni vojni«.
Ta ducat novih superhitrih letal bo imel bazo v že obstoječem oporišču RAF v Marhamu v okrožju Norfolk. Vključena bodo v nekaj, čemur pravijo Natova zračna jedrska misija. V tej sodelujejo lovska letala članic Nata, oborožena z ameriškimi jedrskimi bombami B61, uskladiščenimi v Evropi. Šest članic Nata poleg ZDA, med njimi Nemčija in Italija, že ima lovce, ki so lahko oboroženi s klasičnimi ali jedrskimi bombami.
Britanska uporaba lovcev, oboroženih z jedrskimi bombami, bi zahtevala trojno odobritev: Natove skupine za jedrsko načrtovanje, predsednika ZDA in britanskega premierja. Poznavalci pravijo, da bi ZDA v vsakem primeru odločale o uporabi bomb B61 v primeru vojne, pa tudi, da utegne ureditev sprožiti domače kritike o tem, da bo Britanija odvisna od ZDA. Natov generalni sekretar Mark Rutte je napoved britanske oborožitve s temi letali pohvalil kot »še en robusten prispevek k Natovemu zavezništvu«.
