Najslavnejša cesta na svetu praznuje 100 let

V dolžini skoraj 4000 kilometrov, natančneje 3940 kilometrov, je povezala Chicago z zahodno obalo, natančneje s Santa Monico, in prečkala osem zveznih držav – od industrijskega srednjega zahoda do puščavskega jugozahoda in Pacifika.

V prvih desetletjih je bila Route 66 predvsem gospodarska žila. Omogočala je lažji transport blaga, pospeševala trgovino in odpirala dostop do prej obrobnih območij. Toda že kmalu je začela dobivati tudi širši družbeni pomen. V 30. letih 20. stoletja, v času velike gospodarske krize in okoljskih katastrof na ameriških ravnicah, je postala ena glavnih migracijskih poti. Po njej so se proti Kaliforniji pomikale družine, ki so zapuščale izsušene kmetije in propadajoča mesta v iskanju dela in dostojnega življenja. Cesta se je tako vtisnila v kolektivno zavest kot simbol gibanja, bega in upanja.

Zlata doba in počasen zaton

Po drugi svetovni vojni je Route 66 doživela razcvet. Z množično motorizacijo in razcvetom potrošniške družbe se je ob njej razvila značilna obcestna kultura: moteli z neonskimi napisi, bencinske črpalke, restavracije in zabavišča, namenjena popotnikom. Ta pas ob cesti je postal socialni in kulturni mikrokozmos, v katerem so se srečevale različne Amerike – urbana, ruralna, revna in podjetna.

Route 66 je v popularni kulturi postala mit predvsem zato, ker se je iz prometne povezave preobrazila v zgodbo – in ta zgodba se nenehno ponavlja v različnih medijih. Najbolj kanoničen vstop v popkulturo je pesem (Get Your Kicks on) Route 66, ki cesto predstavi kot skorajda glasbeni itinerar skozi ameriška mesta; prav prek številnih priredb, od jazza do rocka, se je utrdila kot sinonim za »odprto cesto«.

V literaturi ima Route 66 bolj socialno in zgodovinsko težo: v Steinbeckovem romanu Grozdi jeze se pojavi kot »mother road«, migrantska arterija velike depresije, pot revščine, upanja in izkoreninjenja – to podobo je popularizirala tudi filmska adaptacija Johna Forda v filmu Sadovi jeze. Na televiziji je mit dodatno utrdila serija Route 66, zgrajena prav na ideji, da se Amerika razkriva skozi potovanje in srečanja ob cesti. V sodobnejši popkulturi pa Route 66 pogosto nastopa kot nostalgija: Pixarjevi Avtomobilčki (Cars) se odvijajo ob znameniti cesti.

Toda razcvet je bil kratkotrajen. V 50. in 60. letih je zvezna država začela graditi sodoben avtocestni sistem, namenjen hitrejšemu in varnejšemu prometu. Nove avtoceste so stare trase obšle, številna mesta ob Route 66 pa so čez noč izgubila promet in z njim osnovni vir preživetja.

Leta 1985 je bila Route 66 uradno ukinjena kot zvezna cesta. Kar bi lahko pomenilo njen konec, je postalo začetek nove faze. Cesta je izgubila funkcijo, a pridobila simbolni pomen. Posamezni odseki so se ohranili kot zgodovinske poti, skupnosti pa so začele svojo preteklost tržiti kot dediščino.

Sto let pozneje: dediščina, nostalgija in nova vprašanja

Leta 2026 Route 66 obeležuje 100 let od svojega uradnega odprtja. Obletnica pri takšni cesti ni le okrogla številka, temveč tudi povabilo k razmisleku, kako je infrastruktura v 20. stoletju oblikovala način življenja – in kako hitro se lahko ta način življenja tudi iztroši. Route 66 je bila sprva načrtovana kot uporabna povezava med regijami, danes pa jo dojemamo skoraj kot kulturni artefakt: kot spomin na dobo, ko je bila pot sama del obljube, ko se je zdelo, da je dovolj, da se usedeš v avto in »greš«, pa boš nekje na koncu poti našel boljše življenje, več prostora, več svobode.

Prav zato je Route 66 v zadnjih desetletjih postala globalna ikona, prepoznavna daleč zunaj ZDA. Za številne evropske in azijske obiskovalce je njen čar v tem, da ponuja »koncentrirano Ameriko«: velike razdalje, širino pokrajine, drobna obcestna mesta, starinske napise, motele, ki so videti kot filmski rekviziti, in občutek, da se voziš skozi zgodovino.

Danes Route 66 ne obstaja več kot enotna, neprekinjena cesta. Je mozaik ohranjenih odsekov, lokalnih cest, obvozov, muzejev in označb »Historic Route 66«, ki se ponekod lepo držijo prvotne trase, drugod pa prekinjajo in znova sestavljajo. 

Ob njeni 100-letnici nameravajo v Ameriki pripraviti veliko praznovanje.