Najbolj znan rezultat te tekme je v surovi pokrajini ruskega polotoka Kola znotraj arktičnega kroga. Tam v megli in snegu danes stojijo le še ruševine zapuščene sovjetske raziskovalne postaje. V njenem središču je zarjavel kovinski pokrov, pod katerim se skriva najgloblja točka, ki jo je kdaj izkopal človek – vrtina, globoka neverjetnih 12,2 kilometra.
Mit o krikih iz pekla
Ekstremna globina je skozi desetletja spletla številne mite. Lokalni prebivalci so trdili, da se iz globin slišijo srhljivi zvoki, podobni krikom iz pekla. Čeprav gre za legendo, ta dobro ponazarja, kako fascinanten in hkrati zastrašujoč je bil ta projekt.
Sovjeti so potrebovali skoraj 20 let, da so dosegli omenjeno globino, a tudi takrat niso bili niti blizu cilja. Sveder je dosegel le približno tretjino poti skozi Zemljino skorjo do plašča. Projekt so dokončno ustavili leta 1992, vendar ne zaradi pomanjkanja ambicij, temveč zaradi ekstremnih temperatur. Te so dosegle 180 stopinj Celzija, kar je bilo dvakrat več od pričakovanj, svoje pa sta dodala še politični in gospodarski kaos po razpadu Sovjetske zveze.
Odkritje kot temelj znanosti
V središču te znanstvene tekme je t. i. Mohorovičićeva nezveznost ali "Moho", ki danes velja za eno najpomembnejših odkritij v geofiziki. Ključen trenutek se je zgodil 8. oktobra 1909 ob potresu pri Pokupskem blizu Zagreba.
Hrvaški znanstvenik Andrija Mohorovičić je leta 1909 po potresu pri Pokupskem blizu Zagreba ob analizi zapisov ugotovil, da se potresni valovi na določeni globini nenadoma pospešijo. Sklepal je, da znotraj Zemlje obstaja meja, kjer pride do nagle spremembe lastnosti materiala – prehod med skorjo in plaščem. Ta meja je bila kasneje poimenovana po njem.
Od ameriških poskusov do sodobnih izzivov
Američani so že konec petdesetih let prejšnjega stoletja sprožili Project Mohole. Namesto na kopnem so se odločili zavrtati v dno Tihega oceana pri Mehiki, kjer je Zemljina skorja tanjša, a je projekt zaradi enormnih stroškov kmalu propadel.
Kljub ogromnim vložkom plašča do danes ni dosegel še nihče. Vendar pa so vrtanja prinesla nepričakovana spoznanja – med najbolj presenetljivimi je bilo odkritje vode globoko v skorji, kar je prej veljalo za nemogoče.
Zemljina skorja je v povprečju debela 40 kilometrov, vse pod njo pa ostaja polno skrivnosti. Danes projekt preboja do plašča vodijo japonski znanstveniki z napredno raziskovalno ladjo Chikyū. Čeprav cilj še ni dosežen, verjamejo, da so mu bližje kot kdajkoli prej.