Raziskovalec Robert Madden z univerze Colorado State je namreč odkril dokaze, da so ameriški staroselci na območju Velike planjave uporabljali kocke že pred več kot 12.000 leti. To pomeni, da so lovci in nabiralci v Severni Ameriki uživali v strukturiranih igrah na srečo približno 6000 let prej, preden so se podobni pripomočki pojavili v Mezopotamiji, kjer so do zdaj beležili najzgodnejše primere kock iz bronaste dobe.
Odkritje spreminja razumevanje človeškega razmišljanja
Odkritje temelji na ponovni analizi muzejskih artefaktov iz Wyominga, Colorada in Nove Mehike, ki so bili prej napačno klasificirani kot »figurice za igro« ali pa povsem prezrti. Madden je ugotovil, da gre za dvostranske kocke iz lesa ali kosti, ki so jih skupine ljudi metale na igralno površino, da bi ustvarile naključne izide. Čeprav staroselci iz ledene dobe niso razvili formalne matematične teorije, so po mnenju avtorja študije zavestno uporabljali zakone verjetnosti in razumeli koncept naključnosti, kar spreminja naše razumevanje globalne zgodovine človeškega razmišljanja.
Poštene igre med posamezniki
Igre na srečo v tedanji dobi pa niso bile le zabava, temveč so imele ključno družbeno vlogo. Madden poudarja, da takratno »kockanje« ni bilo podobno današnjim igralnicam, kjer hiša vedno zmaga, temveč je šlo za poštene igre med posamezniki. Takšne interakcije so nepovezanim skupinam omogočale izmenjavo dobrin, ključnih informacij in iskanje partnerjev, s čimer so krepili družbene vezi v surovem okolju konca zadnje ledene dobe, navaja The Guardian.