Medtem ko so v javnosti prevladovale podobe iz Gaze in Ukrajine, je mnoge nenaravne katastrofe radar svetovne javnosti obšel. Ne zato, ker bi bile primerjalno manjše – ravno nasprotno: ker so preobsežne, trajajo predolgo in so preveč zapletene ali pač »predaleč«. Fundacija Thomson Reuters je opravila raziskavo med 22 vodilnimi organizacijami o najbolj spregledanih humanitarnih krizah na svetu v letu 2025. Kaj je pokazala?
Sudan
Država je v brutalno državljansko vojno med sudansko vojsko SAF in paravojaškimi silami RSF ujeta od aprila 2023. Boj dveh generalov za oblast je prerasel v tragedijo, ki jo ZN in humanitarne organizacije pogosto opisujejo kot najhujšo humanitarno katastrofo na svetu: množični pregoni, spolno nasilje, etnično motivirani napadi in lakota, spopadi v soseskah, na cestah in v begunskih taboriščih, kjer so civilisti pogosto tarča ali talci. Pomoč naj bi potrebovalo okoli 30 milijonov ljudi (kar je enako polovici prebivalstva Italije), humanitarna pomoč je omejena, milijoni so razseljeni po sosednjih državah. V nekaterih predelih vlada najhujša faza lakote, kar pomeni izjemno visoko smrtnost in razpad preživetvenih strategij. »Sudan bi moral biti prva novica prav vsak dan,« je za organizatorje ankete povedal Abdurahman Sharif, direktor organizacije Save the Children, »otroci pred očmi sveta doživljajo nočno moro, a svet sramotno gleda stran.«
Sudan je za najbolj spregledano svetovno humanitarno krizo označilo sedem organizacij: UNHCR, World Vision, Save the Children, International Medical Corps, Action Against Hunger, UNFPA in IOM.
Demokratična republika Kongo
Jedro krize je na vzhodu države, spopadi se vlečejo zaradi množice oboroženih skupin, sporov za nadzor ozemlja, apetita po rudninah in regionalnih interesov. Položaj je v zadnjih letih posebej zaostrila skupina M23, ki jo OZN povezuje s podporo iz Ruande, zato je konflikt hkrati notranji in čezmejni. V letu 2025 se je znova močno zaostril, humanitarne razmere pa poslabšale. Po podatkih UNHCR je razseljenih okoli 8,2 milijona ljudi. Mir ostaja trd oreh zaradi množice vpletenih akterjev – lokalnih in čezmejnih. Oborožene skupine živijo od cestnin, tihotapljenja in rudarstva, zato imajo močan motiv za nadaljevanje nasilja. Obenem vsako poslabšanje hitro postane čezmejno vprašanje na osi Ruanda–DR Kongo z vpletanjem Burundija in Ugande. Poleti so ZDA posredovale pri mirovnem dogovoru med Ruando in Demokratično republiko Kongo, a boji v državah se nadaljujejo. »To je največja humanitarna kriza, o kateri svet ne govori,« je za Thomson Reuters povedal Patrick Watt, izvršni direktor organizacije Christian Aid. Norveški svet za begunce pa je krizo označil za »študijski primer globalnega zanemarjanja«.
DR Kongo je za najbolj zapostavljeno svetovno humanitarno krizo označilo pet organizacij: WFP, ActionAid, Christian Aid, International Rescue Committee in Norwegian Refugee Council.
Mjanmar
V državi divjajo državljanska vojna, nasilje in lakota, marca jo je prizadel še hud potres. Vodja Urada OZN za humanitarno pomoč Tom Fletcher je za Reuters Foundation povedal, da je to kriza, za katero bi potrebovali milijardo dolarjev nujne pomoči, diha pa na škrge. »Mjanmar postaja neviden,« je dejal Fletcher.
Mjanmar je za najbolj zapostavljeno humanitarno krizo označil omenjeni urad (OCHA).
Kenija
Kriza tam je večplastna, saj se prekrivajo podnebni šoki in družbeno-politične napetosti. Naravne katastrofe so prinesle tudi izbruhe bolezni, obenem naraščanje jezer v dolini Rift potaplja kmetije in infrastrukturo ter ljudi sili v selitev. Zaradi visokih stroškov, korupcije in policijskega nasilja so se razplamteli protesti mladih.
Kenijo je za najbolj zapostavljeno humanitarno krizo označila Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC).
Južni Sudan
Etnični konflikti in naravne ujme ustvarjajo katastrofalno humanitarno krizo. Več kot polovica prebivalstva trpi za hudo lakoto. 4,2 milijona ljudi je moralo z domov, več kot polovica teh je otrok. Nova spirala nasilja je letos prinesla uničenje infrastrukture in domov, civilne žrtve in onemogočeno humanitarno delo.
Južni Sudan je za najbolj zapostavljeno humanitarno krizo označila organizacija Oxfam.
Afganistan
Afganistanska kriza se je v letu 2025 poglobila zaradi hkratnega delovanja treh dejavnikov: revščine in gospodarske stagnacije, podnebnih šokov (suše, hude zime) ter politično-varnostnih omejitev, ki otežujejo storitve in humanitarno pomoč. 17 milijonom ljudi grozi lakota. Krizo je še poslabšal val vračanj in deportacij Afganistancev iz Pakistana in Irana (po podatkih UNHCR 1,3 milijona ljudi v letu 2025). Unicef je marca 2025 izpostavil, da je prepoved srednješolskega izobraževanja prizadela okoli 2,2 milijona deklet.
Afganistan je za najbolj zapostavljeno humanitarno krizo označila organizacija Mercy Corps.
Osrednji Sahel
Osrednji Sahel – pas, ki vključuje Burkino Faso, Mali in Niger – je v letu 2025 ostal ena najbolj nestabilnih regij. Prepletajo se džihadistični upori, šibka prisotnost države zunaj večjih mest in širjenje nasilja. Na terenu se to prevaja v humanitarne posledice: razseljevanje v milijonih in zelo huda prehranska negotovost. Politično je leto prineslo prelom: omenjene tri države so v letu 2025 izstopile iz regionalne skupine ECOWAS ter se odmaknile od zahodnih partnerjev.
Osrednji Sahel je za najbolj zapostavljeno humanitarno krizo označila Organizacija združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO).
Mozambik
V provinci Cabo Delgado na skrajnem severu Mozambika od leta 2017 poteka oborožen upor, ki ga oblasti in številni analitiki povezujejo s skupinami, povezanimi z Islamsko državo. Humanitarne agencije poročajo o novih valovih razseljevanja in o geografskem širjenju nasilja. Reuters je decembra 2025 opozoril na množično razseljevanje v Nampuli (izven Cabo Delgada) in hitro naraščajoče potrebe, pri čemer pomoč ne dohaja razmer. Unicef je izpostavil, da je razseljenih več kot 100.000 ljudi, med njimi velik delež otrok, država pa dobi le petino potrebne pomoči.
Mozambik je za najbolj zapostavljeno humanitarno krizo označila organizacija Plan International.
Somalija
V letu 2025 se je položaj v Somaliji poslabšal zaradi kombinacije podnebnih šokov (izmenjavanje suš in poplav) in konflikta, v katerem prevladuje skupina Al Šabab. Najvidnejši posledici sta naraščajoča lakota in podhranjenost, pri čemer je odziv omejen zaradi pomanjkanja denarja: zbrali so le slabo četrtino potrebnih sredstev. Zato organizacije napovedujejo drastično zmanjšanje nujne prehranske pomoči. Pomoč bi potrebovalo skoraj 5 milijonov ljudi.
Somalijo je za najbolj zapostavljeno humanitarno krizo označil Unicef.
Čad
Eno najrevnejših držav pretresajo lakota in vremenske katastrofe, pa vendar gosti na svojih tleh 1,4 milijona beguncev ali največ na prebivalca v Afriki. Večina jih prihaja iz Sudana, pa tudi iz Srednjeafriške republike in Kameruna. »Solidarnost Čada z begunci je lekcija za najbogatejše države sveta. Na drugi strani te dobrodelnosti stoji globalni moralni polom,« je za Reuters Foundation pojasnila Charlotte Slente iz Danskega sveta za begunce.
Čad je za najbolj zapostavljeno humanitarno krizo označil Danski svet za begunce.
Honduras
Honduras ima eno najvišjih stopenj nasilja v regiji, preskrba s hrano je negotova, prizadele so ga naravne katastrofe. 3,2 milijona ljudi ali tretjina prebivalstva potrebuje človekoljubno pomoč.
Honduras je za najbolj zapostavljeno humanitarno krizo označila organizacija CARE.
Rohinge
Osem let po tistem, ko je stotisoče muslimanskih Rohing pred nasiljem v Mjanmaru zbežalo v Bangladeš, jih je zdaj tam v največjem begunskem taborišču na svetu več kot milijon, od teh polovica otrok. V celoti so odvisni od človekoljubne pomoči – hrane, vode, zatočišč in varnosti. Obstaja resna grožnja, da bo to izgubljena generacija, opozarjajo OZN.
Usodo Rohing je za najbolj zapostavljeno humanitarno krizo označila organizacija Islamic Relief.
