Italijanski senat je ob glasnih protestih opozicije potrdil predlog volilne reforme, ki bi po trditvah vlade omogočila lažje oblikovanje parlamentarne večine in prinesla politično stabilnost v državi, kjer redko katera vlada dočaka konec mandata. Po trditvah kritikov pa je spisana po volilnih željah vladajoče desnice z Brati Italije premierke Giorgie Meloni na čelu.

Predlog volilne reforme so v senatu izglasovali s 113 glasovi za in 71 proti.

Po predlogu bi stranka ali koalicija, ki bi dobila vsaj 42 odstotkov glasov, dobila še do 70 dodatnih sedežev v poslanski zbornici ter 35 v senatu. Če nobena ne bi dosegla 42 odstotkov, pa bi vse sedeže razdelili strogo po proporcionalnem sistemu.

Trenutno je drugače, saj omenjenega bonusa poslanskih sedežev ni. Volilni sistem pa je zdaj mešanica proporcionalnega, po katerem izberejo dve tretjini poslancev, in večinskega, kjer se v parlament uvrsti kandidat z največ glasovi v svojem okrožju. Ta slednji naj bi bil nekoliko bolj po meri leve sredine.

Vrnitev preferenčnega glasu

Volilna reforma uvaja tudi preferenčni glas volilcev, ki bi lahko izbrali do tri kandidate, pri čemer pa bi stranke obdržale možnost, da na vrh seznama za uvrstitev v parlament po lastni izbiri umestijo enega kandidata. Ta predlog so reformi dodali po porazu Melonijeve julija, ko so poslanci na tajnem glasovanju s 188 glasovi proti 187 zavrgli samostojni predlog o uvedbi preferenčnega glasu. Rezultat je bil odmeven zato, ker je bilo jasno, da je proti predlogu glasovalo tudi nekaj deset poslancev vladne koalicije in da torej Melonijeva koalicijskih vajeti nima povsem trdno v rokah. Kdo so to bili, ni jasno, ker je bilo glasovanje tajno. So pa analize pokazale, da bi bil novi sistem manj pisan na kožo strankama Naprej, Italija in Liga v primerjavi z Brati Italije.

Sedanja reforma tudi določa, da morajo predvolilne koalicije vnaprej izbrati svojega premierskega kandidata. To je težava za razdrobljeno opozicijo. Po opravljenem glasovanju so senatorji levosredinske opozicije mahali z napisi, na katerih je pisalo: »Ne« prevarantskemu zakonu.

Zdaj bo predlog zakona romal nazaj v poslansko zbornico v tretje branje. Razprava se bo začela 28. septembra.

Še nič z zajamčenim poslancem

Že prejšnji teden so v senatu v okviru razprave o volilnem zakonu zavrnili amandma, ki ga je predlagala največja opozicijska Demokratska stranka. Ta bi slovenski manjšini olajšal izvolitev poslanca v parlament. Manjšina ga je doslej sicer vedno imela, vendar tako, da ga je na svojo listo uvrstila Demokratska stranka in še prej Komunistična partija.

Priporočamo