Članice OPEC so Savdska Arabija kot neformalna voditeljica organizacije, Irak, Iran, Kuvajt, Libija, Alžirija, Nigerija, Venezuela, Kongo, Gabon in Ekvatorialna Gvineja. Države načrpajo približno tretjino svetovne nafte.
ZAE obenem zapuščajo tudi razširjeno in bolj ohlapno skupino OPEC+, v kateri je še enajst držav z Rusijo na čelu.
Odločitev oblasti v Abu Dabiju bo po pričakovanjih oslabila OPEC, ki je vpliv v zadnjem času izgubljal že zaradi povečane ameriške proizvodnje nafte.
ZAE znotraj organizacije načrpajo približno desetino nafte in so tretja ali četrta največja proizvajalka v OPEC, ki ga bodo zapustili z začetkom maja. Člani so od leta 1967.
Odločitev sprva ne bo imela velikega neposrednega učinka na naftni trg kljub oteženi plovbi skozi Hormuško ožino, skozi katero gre približno tri četrtine naftnega izvoza članic OPEC.
Združeni arabski emirati so sporočili, da so se za izstop odločili zato, da bi imeli bolj proste roke pri svojih odločitvah. Znotraj skupine so se pojavljala različna nesoglasja – in to ne samo o količinah črpanja. ZAE so tudi ena od držav, ki so bile tarča povračilnih iranskih napadov zaradi ameriško-izraelskih napadov. »Trenutno smo sicer priča kratkoročnim nihanjem v dobavi, tudi zaradi motenj v Arabskem zalivu in Hormuški ožini, toda trendi na daljši rok kažejo vztrajno rast povpraševanja po energiji. Stabilnost globalnega energetskega sistema temelji na prilagodljivi, zanesljivi in dostopni dobavi, v ZAE pa vlagamo v zadovoljevanje potreb učinkovito in odgovorno,« so zapisali v Abu Dabiju.
Izstop ZAE iz OPEC bodo gotovo pozdravili v Beli hiši, saj je predsednik Donald Trump dejal, da naftni kartel »odira ves svet« z napihovanjem cen, kar dosega z odmerjenim črpanjem. Cene so sicer zadnje tedne tako ali tako poletele v nebo zaradi napada na Iran in praktično zaprte Hormuške ožine.
