Kot primer »kratkega stika na področju človekovih pravic« je izpostavil nedavno odločitev hrvaškega ustavnega sodišča, ki je po njegovih besedah odprla pot nadomestnemu materinstvu, čeprav je to na Hrvaškem izrecno prepovedano.
Ustavno sodišče je namreč razveljavilo odločitev matičarja, ki je zavrnil vpis otroka z neresničnimi podatki o bioloških starših. Sodišče se je pri tem sklicevalo na otrokovo pravico do identitete. »Vprašamo se lahko, o kakšni identiteti govorimo, ko je temeljno človekovo dostojanstvo poteptano z zreduciranjem otroka na proizvod po naročilu, ženske pa na maternico za najem,« je opozoril nadškof.
»Zaščita življenja in družine«
V središču nadškofovega predavanja je bila zaščita človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Kritično se je opredelil do splava, evtanazije in nadomestnega materinstva, ki jih je označil za znake kulture, v kateri se vrednost življenja meri le po njegovi uporabnosti. Posebej je izpostavil pomen družine, zasnovane na zakonski zvezi moškega in ženske, kot temeljne celice družbe in pogoja za demografsko ter družbeno obnovo.
Poziv k moralni obnovi
Kutleša je poudaril, da se vsa ključna družbena vprašanja – od miru in politične kulture do demografije in zaščite življenja – vedno vračajo k vprašanju vesti. Izpostavil je, da Katoliška cerkev v javni prostor ne prinaša političnih programov, temveč želi prispevati k oblikovanju osebnosti in obnovi moralnih temeljev družbe.
»Narod, ki izgubi resnico o človeku, bo izgubil tudi družbo; narod, ki si upa ponovno graditi na resnici, razumu in moralni odgovornosti, pa ima prihodnost,« je sklenil Kutleša.