Potem ko je direktor Cie John Ratcliffe v torek nenadoma priletel na obisk v Moskvo, so se vrstila ugibanja o ozadju obiska. Obe strani sta imeli glede vsebine pogovorov zavezan jezik. Nekateri ameriški mediji pa so poročali, da prišel Ratcliffe Rusijo posvarit, naj ne zaostruje konflikta z ameriškimi Natovimi zaveznicami in naj ustavi vojaško, gospodarsko in tehnološko pomoč Iranu.
Šlo je za prvi tak prihod direktorja Cie v Moskvo pod predsednikom Donaldom Trumpom. Konec leta 2021 je pod Joejem Bidnom tedanji direktor Cie Bill Burns prišel v Moskvo prepričevat Putina, naj ne napade Ukrajine, a tri mesece pozneje so ruske sile vseeno vdrle čez mejo.
Ratcliffe je prišel v Rusijo v času, ko obe strani zaostrujeta napade brezpilotnikov in izstrelkov daleč v zaledju fronte. Hkrati je Rusija v zadnjih tednih z napadi grozila Natovim državam, ki podpirajo Ukrajino. Te jo obtožujejo, da stoji za hibridno vojno proti njim s kibernetskimi napadi, vmešavanji v volitve, preleti brezpilotnikov na letališčih in drugimi provokacijami z brezpilotniki in lovci. Ratcliffe je po poročanju Politica in Wall Street Journala predvsem posvaril Rusijo pred napadi na baltske države in poudaril, da po pogodbi Nata vsak napad na eno od članic pomeni napad na vse.
Toda potem je Trump v sredo zanikal, da bi Ratcliffe prišel v Moskvo zato, da prepriča Putina, naj ne izziva Nata. Šlo naj bi za »napol rutinski obisk«, ki naj bi »pomagal končati vojno«. Trump je še dejal: »Morda se lahko iz tega kaj izcimi.«
Ratcliffe je sicer pogosto vpleten v dejavnosti, ki očitno niso samo obveščevalne narave. Maja je letel na Kubo, kjer je od tamkajšnjega režima zahteval reforme in zagrozil s čedalje hujšim ameriškim pritiskom. Januarja se je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura v Caracasu po naročilu Trumpa sestal z začasno predsednico Delcy Rodriguez.
Rusija: Del utečenega dialoga
Ratcliffe ni nekdo, ki bi bil naklonjen Putinovi Rusiji. Najbrž je zdaj tudi opozoril Kremelj, da bi se ameriški pritisk lahko močno zaostril, če Rusija ne bo nehala pomagati Iranu pri obrambni industriji in tehnologiji, pa bržkone tudi v obveščevalni dejavnosti, saj so v Teheranu v vojni z ZDA in Izraelom, ki je izbruhnila pred točno šestimi meseci, vedno lahko zelo dobro locirali ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu.
Govornik Kremlja Dmitrij Peskov je v četrtek kot neresnične označil trditve ameriških medijev, da bi Rusija lahko napadla eno od Natovih članic in da jo poskuša Ratcliffe zdaj odvrniti od tega. Glede njegovega obiska je dejal: »Vse, kar lahko rečem, je, da gre za stike varnostno-obveščevalnih agencij obeh držav in da se (Ratcliffe) ni srečal z ruskim predsednikom, ki pa je seveda o vsem takoj obveščen.«
Pred tem je šef ruskih obveščevalcev za tujino (SVR) Sergej Nariškin za rusko novinarsko agencijo TASS izjavil, da sta z Ratcliffom razpravljala o občutljivih zadevah, kar naj bi bil »utečen« način dialoga obeh varnostno-obveščevalnih agencij.
