Po presenetljivem odstopu ukrajinske premierke Julije Sviridenko le leto dni po tem, ko je prevzela premierski položaj, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za trenutek odložil svoje načrtovano preoblikovanje vlade in se v Parizu udeležil vrha koalicije voljnih, na katerem je sodeloval tudi premier Janez Janša. Cilj zasedanja več kot petindvajsetih voditeljev zavezništva z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirom Starmerjem na čelu je bil okrepiti ukrajinsko protiraketno obrambo, ki je zaradi skorajda povsem izpraznjenih skladišč vse slabša, ruske rakete pa pogosto civilne cilje zadenejo brez ukrajinske obrambe.
Govorili niso le o nujnosti več raketnih sistemov patriot, potem ko je sicer Ukrajina pred dnevi dobila zagotovila ameriškega predsednika Donalda Trumpa za proizvodno licenco za te raketne sisteme. Razpravljalo so namreč tudi o pospešeni razporeditvi francosko-italijanskega sistema zračne obrambe SAMP-T, preučevali pa tudi zmožnosti, da bi evropska obrambna industrija ukrajinski pomagala pri proizvodnji od patriotov cenejših raket protizračne obrambe. Zelenski je partnerjem s ponosom prvič predstavil ukrajinski protibalistični program. Na srečanju je bila tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen, ki je opozarjala na spremembe na bojišču: »Ukrajina je dobila močan vojaški zagon. Razmere se spreminjajo. EU v celoti izpolnjuje svojo vlogo s posojilom v višini 90 milijard evrov. Razpravljali bomo, kako zaščititi ukrajinsko zračno prostranstvo pred ruskimi droni in balističnimi izstrelki. Lahko storimo več in tudi bomo.«
Spremembe zaradi nove strategije
V času povečanih ukrajinskih napadov na rusko energetsko infrastrukturo in ob nadaljevanju ruskih poskusov, da zavzamejo celoten Doneck, so bile razprave koalicije voljnih po koncu vrha Nata videti kot priprave na še eno zimsko epizodo že skoraj pet let trajajoče vojne, ko Rusija poskuša z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo načeti vzdržljivost in kljubovalnost Ukrajincev. A Zelenski je opozarjal, da v spremenjeno ukrajinsko politično strategijo, zaradi katere je odstavil Sviridenkovo, sodijo tako orožarska vprašanja kot tudi ekonomski dogovori. Kot sam vrh razlogov za novo usmeritev ukrajinske vlade v naslednjem obdobju je navedel sporazum z ZDA o licenciranju proizvodnje protiletalskih raket patriot, evropski projekt proti balističnim raketam, o katerem se je spet govorilo v Parizu. Kot politične elemente, zaradi katerih se je lotil rošad v vladi, pa je navedel pristopni proces Ukrajine k EU, ponovno izboljšanje odnosov z Madžarsko, vse boljše gospodarsko in varnostno sodelovanje z zalivskimi državami ter nadaljnje sodelovanje s Kitajsko in mednarodnimi organizacijami za ustavitev ruske invazije.
Zelenski je medtem potrdil, da za načrtovano spremenjeno politično strategijo države že išče novega premierja, ki bo znan v kratkem. Že danes bo o kadrovskih vprašanjih razpravljala predsednikova stranka Služabnik ljudstva. Najresnejši kandidat za nasledstvo Sviridenkove je direktor državnega energetskega podjetja Naftogaz Sergej Korecki. Na čelo vlade bi se lahko vnovič zavihtel tudi nekdanji predsednik vlade in zdajšnji minister za energetiko Denis Šmihal. Tudi minister za obrambo Mihajlo Fedorov in župan Harkova Igor Terehov sta med možnimi kandidati. Z vsemi se je Zelenski že pogovarjal, svoje odločitve pa še ni sporočil. Del vladnih rošad bodo sicer predstavljale tudi spremembe v vodstvu ukrajinskih organov pregona.