Štirje kamboški civilisti in tajski vojak so bili ubiti v nedeljo in ponedeljek v nočnih in jutranjih obmejnih spopadih, vsaj 20 ljudi pa je ranjenih. Obe strani druga na drugo zvračata krivdo za novi izbruh sovražnosti, najhujši po mesecu juliju.
V ponedeljek zjutraj so tako štirje kamboški civilisti umrli v napadih tajskega letalstva, ki jih v Bangkoku upravičujejo kot odgovor na nočni napad kamboške vojske na meji, v katerem je umrl tajski vojak, štirje pa so bili ranjeni. Načelnik tajskega generalštaba, general Čajapruek Duangprapat, pa je izjavil, da poskuša njegova vojska zmanjšati udarno moč kamboške in ji tako dolgoročno preprečiti, da bi bila spet lahko grožnja.
Kambodža in Tajska sta sicer 26. oktobra podpisali mirovni sporazum v Maleziji pod pokroviteljstvom Donalda Trumpa, ki jima je obljubil znižanje carin, torej odprtje velikanskega ameriškega trga.
Ozemeljski spor z dolgo brado
Državi se že 60 let prepirata, ker naj bi bila 800 kilometrov dolga meja na več območjih sporna. Konflikt ima svoj izvor v tajsko-francoskih sporazumih in določitvah meje leta 1904 in 1907, ko je bila Kambodža – kot Vietnam in Laos – francoska kolonija. Pravi vzrok konflikta pa je najbrž v tem, da poskušata vladi doma odvračati pozornost od notranjih problemov z razpihovanjem nacionalizma in sovraštva do sosednjega naroda.
Spor se je začel po letu 1953, ko je Kambodža postala neodvisna. Leta 1962 je haaško meddržavno sodišče razsodilo v prid Kambodži. Spor se je znova zaostril letos, ko so petdnevni spopadi, tudi s topovi in letali, konec julija zahtevali vsaj 43 življenj, 300.000 ljudi pa je zapustilo svoje domove. Vojno naj bi s pozivom k premirju ustavil Trump, pomembno vlogo pa naj bi imeli tudi Malezija in Kitajska. Tajska in Kambodža sta zatem 26. oktobra pod Trumpovim pokroviteljstvom podpisali mirovni sporazum v Kuala Lumpurju, po katerem bi morali z meje umakniti težko orožje, razminirati obmejna območja in nadaljevati dialog. A že 10. novembra je Tajska razveljavila mirovni sporazum, potem ko je mina ubila štiri njene vojake. V Bangkoku namreč obtožujejo Kambodžo, da ob meji še kar naprej postavlja mine. V Phnom Penhu pa trdijo, da so mine ostanek preteklih konfliktov.
Medsebojno pripisovanje krivde
Krivdo za spopade v nedeljo in ponedeljek državi pripisujeta druga drugi. Ljudje na obeh straneh meje ponovno bežijo s svojih domov, vsaj okoli 35.000 na tajski strani meje, kjer so oblasti izdale odlok o evakuaciji okoli 400.000 civilistov. »Vodja naše vasi je zahteval, da odidemo. Po vsem tem, kar se je zgodilo julija, sem ga takoj ubogal,« je za francosko novinarsko agencijo AFP izjavil 59-letni Tajec. In dodal: »Številni med nami so mislili, da se je konflikt naposled končal.«
Kamboški minister za informacije Neth Pheaktra je izjavil, da so tajski letalski napadi ubili štiri kamboške civiliste, deset pa jih ranili. »Zračni napadi so zelo natančni in tarče so izključno vojaški objekti ob fronti, tako da civilisti niso v nevarnosti,« pa je že zgodaj zjutraj v ponedeljek izjavil govornik tajske vojske.
Premier Malezije Anvar Ibrahim, ki je kot sedanji predsednik Zveze jugovzhodnih azijskih držav (Asean) takoj za Trumpom najpomembnejši boter oktobrskega mirovnega sporazuma, je pozval obe strani k »maksimalni zadržanosti«. Tajski premier Anutin Čarnvirakul mu je neprijazno odgovoril: »Če bo kdo Tajski govoril, kaj mora storiti, mu svetujem, da najprej zahteva od tistih, ki jo napadajo, naj prenehajo.«
