Med 800 fanti in deklet, ki so v ponedeljek oblekli vojaške uniforme v treh hrvaških vojašnicah – v Kninu, Požegi in Slunju – ob začetku uvajanja vnovičnega rednega vojaškega roka, je skoraj 450 prostovoljcev. Med slednjimi je vsak peti prostovoljec bila ženska. Zaradi povečanega interesa prostovoljcev, nad čemer načelnik glavnega štaba hrvaške vojske general Tihomir Kundid ni skrival zadovoljstva, so v prvo novo generacijo vpoklicali nekaj manj kot 400 nabornikov starejših kot 19 let.
Med njimi se je le njih deset odločilo za ugovor vesti. To je bilo dodatno ugodno presenečenje za najvišji poveljniški kader, ki je pričakoval več zahtev za civilno služenje, glede na to, da so leta 2008 zamrznili obvezni vojaški rok, ker za orožje ni več želelo prijeti več kot 70 odstotkov vpoklicanih.
Več ugodnosti
Kundid meni, da je krčenje števila mladih z ugovorom vesti posledica stimulacij, ki so namenjene nabornikom v uniformah. Med tem sodi 1100 evrov mesečnega nadomestila, plačani stroški prevoza in dopusta, po opravljenem usposabljanju pa tudi ugodnosti pri zaposlitvah v državni in lokalni upravi, nenazadnje možnost poklicne vojaške kariere.
Vojaško urjenje za pridobitev osnovnih vojaških veščin od ravnanja z osebnim orožjem in samoobrambe do uporabe brezpilotnih letalnikov bo potekalo osem tednov, so napovedali na obrambnem ministrstvu. V tem času bodo dobili le en prosti vikend. Med posebnostmi je tudi dovoljena uporaba mobilnih telefonov, razen med urjenjem. Naslednja skupina nabornikov je napovedana za maj, do konca leta bosta še dve. Od naslednjega leta načrtujejo pet ciklusov urjenja, kar pomeni še približno 4000 nabornikov.
Tisti, ki se bodo v skladu s hrvaško ustavo sklicevali na ugovor vesti, ne bodo imeli takšnih pogojev. Njihov »dolg do domovine« bo tudi nekoliko daljši in tudi manj plačan. Na voljo imajo dva modela - v civilni zaščiti pri notranjem ministrstvu neprekinjeno tri mesece vsak dan, ali v lokalnih enotah v kraju stalnega prebivališča štiri mesece - pet delovnih dni na teden po osem ur. Prvi bodo dobili 250 evrov nadomestila, drugi pa le stroške za prevoz in hrano.
Še ena frontna črta
Uvajanje obveznega vojaškega usposabljanja je tako kod posodobitev in opremljanje hrvaških oboroženih sil del širše hrvaške obrambne strategije, ki je tako kot hrvaška zunanja politika odprta frontna linija med uradoma predsednika vlade in države.
Vrhovni poveljnik Zoran Milanović sicer ni proti vojaškem roku. Vendarle bi po njegovem mnenju pred tem bilo treba nujno popolniti profesionalno vojsko z manjkajočimi 2500 nižjimi častniki in najmanj 1500 vojaki, kar vidi kot temelj za vse druge elemente obrambe.
Vlada za predsednikovo odločitev izvedla iz medijev
Predsednik države ostro nasprotuje hrvaškemu vojaškemu sodelovanju z Izraelom zaradi napadov in okupacije Gaze. Kritiziral je vlado in obrambnega ministra Ivana Anušića, ki je nedavno obiskal Tel Aviv zaradi nabave izraelskega sistema Trophy za nove hrvaške tanke Leopard 2A8, ki jih je Zagreb naročil iz Nemčije. Anušić je trdil, da je morala vlada diplomatsko prepričati Izrael, da se Hrvaška ne identificira z Milanovićevimi stališči.
Milanović je v skladu s svojimi obvestili takoj po prvih izraelsko-ameriških udarih na Iran odredil umik peščice hrvaških vojakov iz nebojnih misij v Iraku in Libanonu, kar je vlada zvedela iz medijev. Anušić je dejal, da bodo organizirali vrnitev hrvaških vojakov, kar ne bi šlo »čez noč«, obenem pa si ne želi, da bo kateri koli hrvaški vojak moral v vojno, zato pa država po njegovem mnenju pospešeno vlaga v obrambo.
Glede na odziv prostovoljcev in nabornikov zaenkrat obstaja zadostno števili mladih ljudi na Hrvaškem, ki niso prestrašeni s trenutnimi razmerami v svetu ter vojnama na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, ki bi jih odvrnili od služenja vojaškega roka. Morda pa je takšen odziv ravno posledica poslabšane globalne varnosti ter domačega poveličevanja pomena vojske in krepitve militantnega patriotizma.
