Ugotovil je, da par, ki ga gleda – kako vstopata v sobo, odložita torbe, nato pa imata spolni odnos – nista nihče drug kot on sam in njegovo dekle. Tri tedne prej sta prenočila v hotelu v Shenzhenu na jugu Kitajske, ne da bi se zavedala, da v hotelski sobi nista bila sama, razkriva BBC v obsežni preiskovalni reportaži.
Njune najbolj intimne trenutke je posnela skrita kamera v hotelski sobi, posnetek pa je bil nato dostopen tisočem neznancev, prijavljenih na isti kanal, ki ga je Eric sam uporabljal za ogled pornografije. Eric (BBC je njegovo ime spremenil zaradi zaščite identitete) tako ni bil več le potrošnik kitajske industrije t. i. »vohunske pornografije«, temveč tudi njena žrtev.
Oglašujejo prek apliakcije Telegram
Tako imenovana spy-cam pornografija na Kitajskem obstaja že vsaj desetletje, kljub temu da sta proizvodnja in distribucija pornografskih vsebin v državi nezakoniti. V zadnjih letih se tema vse pogosteje pojavlja na družbenih omrežjih. Ljudje – predvsem ženske – si izmenjujejo nasvete, kako prepoznati kamere, majhne kot radirka na svinčniku.
Lani aprila je vlada z novo uredbo skušala zajeziti tovrstno prakso: hotelirji so morali redno pregledovati sobe zaradi skritih kamer. Kljub temu je skrivno snemanje še vedno prisotno.
BBC World Service je odkril na tisoče videoposnetkov, nedavno posnetih v hotelskih sobah. Velik del teh vsebin se oglašuje prek aplikacije Telegram. "V 18 mesecih sem odkril šest različnih spletnih strani in aplikacij, ki se oglašujejo na Telegramu. Skupaj naj bi upravljale več kot 180 vohunskih kamer v hotelskih sobah, ki niso le snemale, ampak tudi v živo prenašale dejavnosti hotelskih gostov. Eno od teh spletnih strani sem redno spremljal sedem mesecev in našel vsebino, posneto s 54 različnimi kamerami, od katerih je bila približno polovica ves čas aktivna," je za BBC povedal Eric.
To pomeni, da bi lahko bilo v tem obdobju posnetih na tisoče hotelskih gostov, ocenjuje BBC na podlagi povprečne zasedenosti hotelov. Večina teh ljudi verjetno nikoli ne bo izvedela, da so se znašli pred kamero.
Ko je svoji partnerici Emily povedal, da je bilo njuno bivanje v hotelu posneto, zmontirano v enourni video in objavljeno na Telegramu, je sprva mislila, da se šali. Nato je posnetek pogledala in se zlomila. Ustrašila se je, da ga bodo videli njeni sodelavci ali družinski člani.
Kako deluje industrija?
Kako pravzaprav deluje industrija, ki izkorišča nič hudega sluteče pare in njihove najbolj intimne trenutke – in kdo stoji za njo?
Eden najvidnejših trgovcev s spy-cam pornografijo, na katerega je naletela BBC-jeva novinarka Wanqing Zhang, je bil profil z imenom »AKA«. Zhang se je izdajala za stranko in plačala dostop do ene od spletnih strani za prenos v živo, ki jih je promoviral omenjeni profil. Mesečna naročnina je znašala 450 juanov (približno 55 evrov).
Po prijavi je lahko izbirala med petimi različnimi prenosi, vsak pa je vključeval več hotelskih sob. Posnetki so postali vidni takoj, ko je gost v sobi aktiviral elektriko z vstavljanjem kartice v režo. Po navedbah BBC-ja je bilo mogoče prenos tudi previjati nazaj in prenašati arhivirane posnetke.
Na Telegramu – ki je na Kitajskem sicer prepovedan, a se pogosto uporablja za nezakonite dejavnosti – je AKA oglaševal te prenose. Eden od kanalov je imel tudi do 10.000 članov. Na voljo je bil tudi arhiv montiranih posnetkov – več kot 6000 videov, ki segajo vse do leta 2017.
Naročniki v komentarjih razpravljajo med ogledom nič hudega slutečih gostov: ocenjujejo njihov videz, opravljajo pogovore, komentirajo spolne odnose. Veselijo se, ko par začne s spolnim odnosom. Pritožujejo se, ko ugasnejo luči. Ženske redno zmerjajo z žaljivkami, navaja BBC.
BBC našel eno od kamer in jo odstranil
Ekipa BBC-ja je uspela locirati eno od kamer – v hotelski sobi v Zhengzhouju v osrednji Kitajski – s kombinacijo informacij naročnikov, družbenih omrežij in lastnega terenskega dela. Na kraju so našli kamero, skrito v prezračevalni odprtini, z objektivom, usmerjenim proti postelji, priključeno neposredno na električno omrežje stavbe.
Kamero so odstranili, novica pa se je bliskovito razširila po Telegramu. »Zhonghua [ime kamere] je odstranjena!« je zapisal eden od naročnikov. »Škoda, ta soba je imela najboljši zvok,« je odgovoril AKA. V 18 mesecih so identificirali približno deset posrednikov, kot je AKA. Iz njihovih sporočil je bilo razvidno, da delajo za ljudi višje v hierarhiji, ki so jih imenovali »lastniki kamer« – to so posamezniki, ki organizirajo namestitev opreme in upravljajo platforme.
AKA je nekoč po pomoti delil posnetek zaslona sporočila osebe z imenom »Brother Chun«. Sporočilo je hitro izbrisal in zklenil komentiranje. BBC je Chuna kljub temu uspel kontaktirati. Povedal je, da je tudi sam le prodajni posrednik, vendar je priznal, da veriga sega višje.
Telegram ne želi odstraniti sporne vsebine
Zaslužki so očitno veliki. BBC ocenjuje, da je AKA od lanskega aprila zaslužil najmanj 163.200 juanov (okoli 20.000 evrov). Povprečna letna plača na Kitajskem sicer znaša približno 43.000 juanov (okoli 5000 evrov).
Blue Li iz hongkonške nevladne organizacije RainLily, ki pomaga žrtvam pri odstranjevanju posnetkov z interneta, opozarja, da povpraševanje narašča, boj proti tej praksi pa postaja vse težji. Telegram po njenih besedah zahtevo za odstranifev spornih vsebin vedno ignorira.
AKA in Brother Chun se na novinarska vprašanja BBC-ja nista odzvala. Njuna računa na Telegramu sta izginila, spletna stran s prenosi v živo pa še vedno deluje, še navaja BBC.
