V Srbiji bodo v nedeljo – po dveh letih študentskih protestov – potekale predčasne parlamentarne volitve za 250 poslancev enodomne skupščine. Potekale bodo po proporcionalnem sistemu, volilni prag je triodstoten, ne velja pa za stranke nacionalnih manjšin, ki imajo dvanajst poslancev.
Te volitve bosta zaznamovala študentska lista in dosedanji predsednik države Aleksandar Vučić, ki je zdaj kandidat za premierja. Zdi se, da predčasnih volitev ni razpisal zato, da bi s tem izpolnil eno glavnih študentskih zahtev, ampak da bi ostal na oblasti. Tretjič namreč ne sme kandidirati na predsedniških volitvah – redne bi morale biti spomladi 2027, zaradi njegovega odstopa pa bodo verjetno že decembra letos. Sicer je Vučić kot premier, ki ima po ustavi veliko več pooblastil kot predsednik, že vodil Srbijo v letih 2014–2017, preden je postal predsednik.
Brez sprememb zunanje politike?
Vučićeva lista se imenuje Združena Srbija. Od sedmih nevladnih list jo lahko premaga samo Študentska lista, pri čemer pa med njenimi 250 kandidati za poslance ni študentov, tudi ne opozicijskih politikov, ampak znana imena iz javnega življenja, ugledne osebnosti, ki so uspele v svojem poklicu ali v športni in akademski karieri. Nosilec je 56-letni kardiolog Ilija Srdanović, ki ni ne voditelj liste ne kandidat za premierja. Študenti namreč nočejo imeti voditeljev.
Poleg zahteve po pravni državi, boja proti korupciji in čistk v sodni veji oblasti ter v medijih je v programu Študentske liste izpostavljeno tudi izboljšanje zdravstva, šolstva in stanovanjske politike. Menda pa študentje, če zmagajo, ne bodo spremenili Vučićeve zunanje politike. Zdi se celo, da so manj kot Vučić navdušeni nad članstvom v EU, kar je tudi posledica dolgih let čakanja na vstop in dejstva, da Bruselj ni jasno podprl njihovih protestov.
Študentska lista je neznanka
Marko Vidojković, srbski pisatelj in analitik, celo meni, da je program Študentske liste v veliki meri populistični seznam lepih želja, s katerim je mogoče dobiti glasove. »Kandidati z liste se sklicujejo na uvodni del srbske ustave, v katerem piše, da je Kosovo sestavni del Srbije. Nihče s študentske strani doslej ni omenjal normalizacije odnosov z odcepljeno pokrajino. Na tak način bi namreč izgubili veliko glasov. Trenutno glavni predvolilni argument študentov je, da je Vučić prodal Kosovo Albancem, ker jim je v zadnjih letih popuščal. Vučićevi mediji pa obtožujejo študente, da bodo priznali neodvisnost Kosova,« pravi Vidojković in dodaja, da je na Študentski listi kar nekaj proruskih kandidatov za poslance. »Nihče na listi ni dejal, da bo uvedel sankcije proti Rusiji,« pravi, nihče tudi ni obsodil Ratka Mladića in genocida v Srebrenici. »Tudi pri teh dveh temah Srbi tekmujejo, kdo je bolj neumen. Študentska lista sicer lahko zruši Vučićev režim, a nihče ne ve, kaj se bo zgodilo zatem. Če zmaga Vučić, pa se bo Srbija počasi spremenila v nekaj takšnega, kot je Belorusija,« meni Vidojković.
Od sedmih volilnih list, ki niso manjšinske, je proevropska le Evropska Srbija, a bo težko presegla triodstotni prag. Na meji so tudi socialisti Ivice Dačića, ki že vseskozi sodelujejo z Vučićem.
Na volišče sredi noči tisoč kilometrov stran
Če pa bo preveč neregularnosti in preveč goljufanja na volitvah, bi se študentski protesti lahko še bolj razbesneli, kot so se kadar koli v zadnjih dveh letih. Ti so se začeli pred skoraj natanko dvema letoma, po zrušitvi nadstreška na novosadski železniški postaji 1. novembra 2024, ko je umrlo 16 ljudi, kar naj bi se zgodilo zaradi vladne malomarnosti, problematičnih poslovnih pogodb s kitajskimi gradbeniki in skorumpiranosti oblasti. Vidojković opozarja na neurejen seznam volilcev, kupovanje glasov in lažne volilce iz drugih držav. Ker pa Srbi v ZDA in Kanadi bolj podpirajo študente, bodo tam volitve po srednjeevropskem času, volišč pa ne bo veliko. Tako bi moral marsikateri Srb iz Severne Amerike sredi noči potovati več kot tisoč kilometrov, da bi lahko oddal svoj glas.
Vučićeva lista je v prednosti že zato, ker ima nadzor nad mediji. »Njegove izjave so glavna novica v 95 odstotkih srbskih medijev. Njegove govore na predvolilnih zborovanjih prenaša tudi 40 televizijskih postaj, študentske pa morda le TV N1,« pravi Vidojković. Vučić nadzira tudi pravosodni aparat, tako so nedavno zamenjali predsednika upravnega sodišča, ki bo odločalo o pritožbah. Poleg tega je Vučić v zadnjih mesecih 1,7 milijona upokojencem in trem milijonom iz nižjih slojev razdelil okoli 600 milijonov evrov v obliki enkratne denarne pomoči. Po podatkih ljubljanskega inštituta IFIMES pa se je od leta 2012 povprečna pokojnina v Srbiji povišala z 204 na sedanjih 484 evrov, minimalna plača pa s 153 na sedanjih 550 evrov. Kot pravi Vidojković, ti prejemki za velik del volilcev predstavljajo stabilnost, ki je nočejo postaviti pod vprašaj s spremembo oblasti.
Po anketi prooblastne agencije Faktor plus, ki jo je 11. oktobra objavila javna televizija, bo Združena Srbija dobila 48,6 odstotka glasov, Študentska lista pa 37 odstotkov. Druga anketa neodvisne beograjske organizacije Nova srbska politična misel pa je pokazala, da bi Študentsko listo podprlo 44,5 odstotka opredeljenih volilcev, ki bi se udeležili volitev, Vučićevo listo pa 42,7 odstotka. Po Vidojkoviću bi bil rezultat jasen, če bi vse liste enakopravno nastopale na volitvah. »Vučić bi bil gotovo poražen,« pravi.