Iranski predsednik Masud Pezeškian, ki velja za bolj zmernega in spravljivega politika islamske republike, je v sredo na generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku ZDA in Izrael obtožil vojaške agresije in vojnih zločinov, tudi umora vrhovnega voditelja Irana Alija Hameneja (s čimer se je 28. februarja začela vojna) in bombardiranj »univerz, šol, bolnišnic«. Poudaril je, da je Iran odgovoril na te napade, ne da bi tako kot Američani in Izraelci pobijal civilno prebivalstvo. »Ameriški predsednik je dejal, da smo teroristi, ampak mi smo žrtve terorizma,« je nadaljeval, takrat pa je dvorano zapustil edini predstavnik ameriške delegacije.
Pezeškian je glede jedrske energije branil pravico svoje države, da jo razvija, mednarodno skupnost pa je obtožil dvoličnosti, ker Izraelu dovoljuje atomsko bombo. »Iran je bil vedno za pogajanja,« je rekel in pozval k dialogu. »Za pogovore in pogajanja nismo zato, ker bi bili šibki, ampak ker verjamemo v sodelovanje med narodi,« je pristavil.
V Bagdadu pa je v ponedeljek novinarjem dejal, da so zaradi ameriške blokade pristanišč Iranci v izjemno težkem položaju. Svetovna banka ocenjuje, da je letna inflacija 90-odstotna.
Pogajanja so bila, vsebina neznana
Pezeškian je lahko priletel v New York, ker so ZDA prvič izdale vizum za predsednika države, s katero so v vojni. Menda gre za Trumpovo ponujeno roko Iranu. V torek so potekali pogovori med ameriško in iransko delegacijo ob robu zasedanja generalne skupščine, zato so nekateri analitiki optimistični glede možnosti za mir na Bližnjem vzhodu in odprtje Hormuške ožine. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je nekaj ur pred tem grozil Iranu z izbrisom z obličja Zemlje, so pogovori potekali »zelo dobro« in trajali »tri ure«. Ameriško delegacijo sta vodila posrednik Steve Witkoff in Jared Kushner, Trumpov zet, iransko pa zunanji minister Abas Aragči.
O rezultatu pogajanj, ki so potekala prek posrednikov iz bližnjevzhodnih držav in Pakistana, sprva ni bilo novic. Pomembno pa je, da je prvič po več mesecih sploh prišlo do stika med državama, ki sta v vojni. Witkoff je na omrežju X dal vedeti, da se bodo pogajanja nadaljevala. Menda hoče Trump doseči vsaj okvirni sporazum z Iranom po vmesnih kongresnih volitvah, ki bodo v začetku novembra.
Iranski mediji trdijo, da je pobudo za pogajanja dal Witkoff. Aragči naj bi Američanom dejal, da Iran za odprtje Hormuške ožine zahteva konec ameriške blokade iranskih pristanišč, sprostitev iranskega premoženja, ki je zamrznjeno v tujih bankah, ter konec vojne na vseh frontah.
Pred tem je Trump v torek, ko je govoril na generalni skupščini, znova grozil, da bo uničil Iran. Kot pravi francoski analitik David Rigoulet-Roze, gre za predstavo na odru, pomembno pa je tisto, kar se dogaja v zakulisju, torej na pogovorih med Aragčijem in Witkoffom.
Pezeškian ne vodi Irana
Vendar Rigoulet-Roze ni prepričan, da bo na Bližnjem vzhodu kmalu prišlo do miru. Iranci, ki so zdaj v New Yorku, tudi predsednik Pezeškian in zunanji minister Aragči, niso tisti, ki imajo zadnjo besedo. O iranski politiki, tudi o vojni in miru, namreč odločajo generali Revolucionarne garde, ki so ostali v Teheranu. »Ta polifonija pri iranskih voditeljih je stalen problem,« je za francoski Radio Info dejal Rigoulet-Roze. Pri tem je vsekakor mislil na junijski memorandum o soglasju. Čeprav je bil namreč memorandum, ki pomeni izjemen diplomatski uspeh Aragčija, močno v korist Irana, saj mu je omogočal izvoz nafte in pridobitev več sto milijard dolarjev za obnovo države, se vodilni generali Revolucionarne garde niso strinjali s tem okvirnim dogovorom z »velikim satanom«, kot imenujejo ZDA. Kakor koli že, sedanji dialog med Iranom in ZDA je omogočil znižanje cene sodčka nafte pod 100 dolarjev.
Cene nafte in njenih derivatov so v zadnjih tednih visoke tudi zato, ker jemenski hutijevci, za katerimi stoji Iran, napadajo savdsko naftno infrastrukturo in tankerje v Rdečem morju. Ne napadajo pa drugih ladij, tudi ne ameriških, saj so lani z ZDA sklenili dogovor. Savdijci tako zaman prosijo ZDA, naj posredujejo proti hutijevcem.
